Iz knjige

OD VERNEKA DO OBLE GORICE, Gradovi in graščine v občini Litija, Helena Hauptman

BOLTIJA, VIDERNICA, (Waldhof, Waldhofen, Widernitzhof)

Boltija pri Vačah

V zaselku Boltija pri Vačah še danes stoji velika enonadstropna hiša pravokotnega tlorisa s prizidanim pomol-nim stolpičem, last družine Skubic, naslednica dvorca Waldhof. Dvorec omenja že Valvasor kot last grofov Wit-zensteinov, tedanjih lastnikov gradu Ponoviče. Tudi v tem primeru si zgodovinarji niso enotni. Nekateri navajajo, da sta Boltija in Vidernica različni zgradbi, nekateri drugi, tem se pridružujejo tudi domačini, pa so mnenja, da gre za eno in isto stavbo. Trdnejših in oprijemljivejših dokazov ni. Kakorkoli že, gradič naj bi v 17. stoletju pozidali Brembi pl. Brembsfeldi. L. 1668 ga je Maksimiljan Bremb pl. Brembsfeld zastavil Karlu pl. Wiczenstcinu za 800 goldinarjev posojila, dve leti pozneje pa prodal Ani Mariji pl. Graffenwegger. Njej sta 1. 1679 sledila njena sinova Ernest Friderik in Janez Jožef. L. 1687 sta za dvorec sklenila kupno pogodbo, vendar iz skopih podatkov ni razvidno, kateri od bratov je bil lastnik. Posestvo je nato 1. 1693 pripadlo njunemu nečaku Juriju Andreju, ki je bil sin Franca Baltazarja Graffenwegerja. Jurij Andrej je tega leta sklenil poravnavo za dvorec z Adamom Ferdinandom pl. Brembsfeldom, sinom Maksimiljana pl. Bremba. Jurij Andrej Graffenweger je umrl 1. 1694.

Kmalu za tem je lastnik postal grof Vajkard Leopold Ursini-Blagaj, ki je posestvo združil z gospoščino Ponoviče.

Pred 1. 1755 je gradič kupil baron Franc Anton Wolkensberg. Prvotno je bila Boltija pristava ponoviške graščine, ki so jo pozneje prezidali v gradič. L.1719 so v njej domnevno datirali zapuščinski inventar Vajkarda Leopolda Ursinija, grofa Blagaja, ki je navajal zgolj popis živine.

Vas je v virih omenjena že 1. 1444 kot Zaboli. Dvorec pa se omenja še v uradnem seznamu kranjskih gospostev iz leta 1854.

Današnje stanje le še medlo izžareva nekdanjo imenitnost (foto Zvonimir Kolenc)