INV. ŠT.: 001
ŠT.
NEG.: 5/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: PLUG
IME PREDMETA V DIALEKTU: dərvo - topler
|
|
UPORABA: za
oranje na bregovitejših njivah; orali so s konji;
MESTO UPORABE:
na njivi
ČAS UPORABE: 100
let ali več – te vrste plugov
MERE:
GRADIVO: železo,
les
KRAJ IZDELAVE: Vače in Vernek
ČAS IZDELAVE:
okoli 1940
IZDELOVALEC:
kovaška dela Juvan (Kres), bognarija Pestotnik
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje ohranjeno
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podedovano po starših 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
001
Plug je
sestavljen iz lesenega gredlja, dvostranskega železnega lemeža, iz železnega
črtala in tristranskih ročic.
Gredelj se je
spredaj naslonil na kolca, sestavljena iz dveh koles, pripeta k plugu za
lažje gibanje, na zadnji del gredlja
pa je bil vpet dvojni železni lemež. Med njima je bilo železno črtalo.
V plug so
vpregli par volov, vola in kravo ali pa tudi konja- če so ga imeli.
Živino je bilo treba
pri oranju voditi, na zadnji strani pa je plug s pomočjo dveh ročic usmerjal
kmet.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 002
ŠT. NEG.: 4; 6;/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in
priprave
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
IME PREDMETA: KOLCA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOLCA
|
|
UPORABA: za
oranje – pripet k plugu za lažje premikanje
MESTO UPORABE:
za oranje na njivi
ČAS UPORABE: 100
let in več – te vrste kolca
MERE: d = 170 cm
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače, Vernek
ČAS IZDELAVE:
okoli 1940
IZDELOVALEC: Juvan
in Pestotnik
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano po starših 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
002
Plug je sestavljen
iz lesenega gredlja, dvostranskega železnega lemeža, iz železnega črtala in
tristranskih ročic.
Gredelj se je
spredaj naslonil na kolca, sestavljena iz dveh koles, pripeta k plugu za
lažje gibanje, na zadnji del gredlja
pa je bil vpet dvojni železni lemež. Med njima je bilo železno črtalo.
V plug so
vpregli par volov, vola in kravo ali pa tudi konja- če so ga imeli.
Živino je bilo
treba pri oranju voditi, na zadnji strani pa je plug s pomočjo dveh ročic
usmerjal kmet.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 003
ŠT.
NEG.: 7; 8;/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in
priprave
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: BRANA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: BRANA
|
|
UPORABA: za
ravnanje in drobljenje zemlje
MESTO UPORABE:
na njivi
ČAS UPORABE:
okoli 100 let ali več
MERE: d = 130 cm,
š1 = 130 cm; š2 = 45 cm; v = 16 cm;
GRADIVO: trd les
in železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače, Vernek
ČAS IZDELAVE:
okoli 1940
IZDELOVALEC:
Juvan, Pestotnik
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podedovano po starših 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
003
Tudi za vas
Slivno velja, da je bila oblika brane prilagojena oblikovanosti zemljišča ter
načinu oranja. Tu je hribovito območje in orjejo tako, da obračajo brazdo za
brazdo na spodnjo stran njive. Za takšna tla so primerne edino ravno
oblikovane brane, ki se proti vrhu zožujejo.
Brana ima lesen
okvir iz trdega lesa in se proti vrhu zožuje. Na več mestih je okovana z
železom in ima pet polic ali lat, v katere so vpeti železni zobje.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 004
ŠT.
NEG.: 9/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in
priprave
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: PLUG - ENOJNI
IME PREDMETA V
DIALEKTU: dərvo
samc
|
|
UPORABA: za
oranje
MESTO UPORABE: na
njivah, ki so na bolj položnih območjih
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več
MERE: d=244 cm;
š=57 cm; v=42 cm; 2r=7 cm
GRADIVO: trd les in železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače, Vernek
ČAS IZDELAVE:
okoli 1940
IZDELOVALEC:
Juvan, Pestotnik
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano po starših 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
004
Plug je
sestavljen iz lesenega gredlja, dvostranskega železnega lemeža, iz železnega
črtala in tristranskih ročic.
Gredelj se je
spredaj naslonil na kolca, sestavljena iz dveh koles, pripeta k plugu za
lažje gibanje, na zadnji del gredlja
pa je bil vpet dvojni železni lemež. Med njima je bilo železno črtalo.
V plug so
vpregli par volov, vola in kravo ali pa tudi konja- če so ga imeli.
Živino je bilo
treba pri oranju voditi, na zadnji strani pa je plug s pomočjo dveh ročic
usmerjal kmet.
Enojni
leseni plug so uporabljali za oranje na položnejših njivah. Sestavljen je iz lesenega
gredlja, železnega črtala, železnega lemeža in deske. Nad desko se gredelj
razcepi v dve ročici, ki sta služili za vodenje pluga.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 005
ŠT.
NEG.: 10; 11;/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in
priprave
1. 7. 2. 1. Pletarski izdelki
IME PREDMETA: SETVENA KOŠARA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: sevənca
|
|
UPORABA: za
setev žit in drugih poljščin; sejali so vse vrste ži-
taric: pšenico, ječmen, rž, ajdo,
koruzo …
Dokler je še kmetoval, je na tak
način sejal tudi Jože; še
danes na tak način sejejo tisti,
ki sejejo žitarice na manjših
površinah;
MESTO UPORABE:
na njivi
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in naprej
MERE: d=58 cm;
š=36 cm; v=37 cm
GRADIVO: slama,
leskove vitre, locna iz kostanjevine;
KRAJ IZDELAVE:
Slivna – domača izdelava
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC: oče
Jožeta Kimovca
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano po starših 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
005
Je velika košara
iz slame in leskovih viter, ovalne oblike, katere obod se proti dnu
zmanjšuje. Iz sredine daljših stranic
je iz ene stranice v drugo napeljana kostanjeva »locna«, ki služi za ročaj.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 006
ŠT.
NEG.: 12/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: ROVNICA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: rovənca
|
|
UPORABA: za
obdelavo zemlje; ker so bile njive kamnite, so
okopavali z rovnico;
MESTO UPORABE:
njiva
ČAS UPORABE: 200
let ali več – te vrste rovnica
MERE: d=95 cm;
š=22 cm;
GRADIVO: železo,
les
KRAJ IZDELAVE: držaj-
doma; železni del - Vače
ČAS IZDELAVE:
okoli 1940
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano od staršev 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože Kimovec
OPIS PREDMETA –
006
Pri rovnici je
kopalo ožje in pravokotno podolgovato; namenjeno je kopanju in okopavanju.
Največkrat je namenjeno okopavanju krompirja in koruze. Na zadnji strani ima
uhelj, v katerega namestijo držalo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 007
ŠT.
NEG.: 13/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: MOTIKA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: MATIKA
|
|
UPORABA: za
obdelavo zemlje; za okopavanje poljščin in za
rahljanje zemlje okoli
pridelkov;
MESTO UPORABE:
njiva
ČAS UPORABE: 200
let in več – do današnjih dni – te vrste
MERE: d=117 cm;
š=22 cm
GRADIVO: les, železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano od staršev 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
007
Motika je majhna
in ploščate, trikotne oblike. Je iz domačega kovanega železa in sredi
stranice, ki je nasproti koničastemu delu,
je narejen uhelj, v katerem je nameščen dolg, lesen držaj.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 008
ŠT.
NEG.: 14/I
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: VILE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: VILE
|
|
UPORABA: za
kidanje, nalaganje ali razmetavanje gnoja;
z vilami so nalagali gnoj na voz
in ga raztrosili po
njivah, kadar je bilo to za
različne posevke potrebno;
MESTO UPORABE:
hlev
ČAS UPORABE:
okoli 100 let; te vrste so bile prej lesene
MERE: d=161 cm;
39 cm; š=21 cm
GRADIVO: trd les
in železo
KRAJ IZDELAVE:
ena od kovačij v bližini Vač
ČAS IZDELAVE:
okoli leta 1960
IZDELOVALEC:
leseni del – doma, železni - neznan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano od staršev 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
008
Vile so narejene
iz domačega kovanega železa. Imajo štiri tanke, rahlo ukrivljene roglje, ki
se na vrhu združijo v železno uho, v katerem je vpet lesen držaj.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 009
ŠT.
NEG.: 15; 16;/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 6. Prometna sredstva
1. 7. 7. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: LOJTRSKI VOZ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: lojtrəsk
voz
|
|
UPORABA: za
prevažanje lesa in pridelkov (repo, peso,pšenico),
gnoja, itd.;
MESTO UPORABE:
njive, travniki, na domačiji
ČAS UPORABE: okoli
200 let in več- te vrste, do 1980
MERE: d=330 cm;
drog=300 cm; š=110 cm; v=110 cm; 2r=60 cm
Spredaj; 2r=80 cm zadaj;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače
ČAS IZDELAVE:
1945
IZDELOVALEC:
Juvan, Pestotnik
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano po prednikih 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
009
Je voz, ki ima
na obeh straneh nameščeni letvam podobni pripravi.
Spredaj se nahaja
prva prema, ki je premični del voza in omogoča vozniku obračanje na ovinkih.
Povezana je z vlečnim drogom oz. ojesom. Vanj je vprežena vlečna žival (konj,
krava, vol, osel), v novejšem času pa traktor.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 010
ŠT.
NEG.: 17/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 6. Prometna sredstva
1. 7. 7. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: VOZ ZA DELO V GOZDU
IME PREDMETA V DIALEKTU: VOZ
|
|
UPORABA: za
delo v gozdu;
MESTO UPORABE:
gozd; voz za delo v gozdu ima lesene osovine;
lesen voz je bil lažji
in bolj elastičen;
ČAS UPORABE: 300
let in več – te vrste; do 1980;
MERE: d=275 cm; drog
130 cm; š=105 cm; v=110 cm;
2r zadaj 80 cm; 2r spredaj 55 cm;
GRADIVO: trd
les, železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače
ČAS IZDELAVE:
1910
IZDELOVALEC:
prednik Juvana
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podedovano po prednikih 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
010
Voz za gozd je
bil krajši od lojtrskega in je imel
stranske ročice (namesto »lojter«)
prazne. Pripomočke za delo v gozdu: različne verige s kvakami za vleko,
cepine, sekire, rajkl ….. je imel z verigo pritrjen na sredi voza.
Spredaj se
nahaja prva prema, ki je premični del voza in omogoča vozniku obračanje na
ovinkih. Povezana je s prečnim drogom oz. ojesom. Vanj je vprežena vlečna
žival (konj, krava, vol), v novejšem času pa traktor.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 011
ŠT.
NEG.: 18/I
|
GESLO: 1. 8. GOZDNO GOSPODARSTVO
1. 8. 1. Gozdarsko orodje
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: PAJSAR
IME PREDMETA V
DIALEKTU: pajsər
|
|
UPORABA: za
lupljenje lesa
MESTO UPORABE: v
gozdu
ČAS UPORABE: več
kot 150 let – do danes
MERE: d=160 cm;
š=25 cm;
GRADIVO: leska,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec, ki je naredil oboje: kovaško delo
In držaj
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE:
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
011
Pajsar za
lupljenje lesa, sestavljen iz železnega rezila, ki je podprto na obeh straneh
s prečkama, ki se spajata v uho, v katerega je nasajen dolg držaj. Z njim so
z okleščenega debla, hloda, v gozdu olupili lubje.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 012
ŠT.
NEG.: 19/I
|
GESLO: 1. 8. GOZDNO GOSPODARSTVO
1. 8. 1. Gozdarsko orodje
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: CEPIN
IME PREDMETA V
DIALEKTU: cpin
|
|
UPORABA: za
spravilo lesa; za dvigovanje lesa ali premikanje le-
sa; za pomoč pri spravljanju lesa
(potegovanje dviganje,
premikanje);
MESTO UPORABE:
gozd
ČAS UPORABE: te vrste
– 200 let in več; do danes;
MERE: d=101 cm;
š=25 cm
GRADIVO: les
(dren), jeklo;
KRAJ IZDELAVE:
Verjetno specializirani kovač v Kolovratu;
ČAS IZDELAVE:
1920
IZDELOVALEC: v okolici Vač je bilo več kovačev; za
tovrstna
orodja pa je bil najbolj specializiran
kovač Strman iz Ko-
lovrata, ki je verjetno izdelal ta
cepin;
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano po prednikih 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA –
012
Cepin,
sestavljen iz ozkega, železnega, na sprednjem delu močno zašiljenega lista,
ki se s pomočjo ušesa vpne v daljše leseno toporišče, ki pri tem predmetu
manjka.
Cepin so
uporabljali za prestavljanje in obračanje hlodovine. Železni list je imel
navzgor zašiljeno konico, ki se je pri težkem delu s hlodovino večkrat
zlomila in je z leti postajala vse manjša.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 013
ŠT.
NEG.: 20/I
|
GESLO: 1. 8. GOZDNO GOSPODARSTVO
1. 8. 1. Gozdarsko orodje
1. 11. 2. Izdelki iz železa
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: ŽAGA Z ROČAJEMA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: robidnca
|
|
UPORABA: za
podiranje in razžagovanje lesa; delo v gozdu je bilo
Na Slivni ena od osnovnih
dejavnosti vaščanov; otroci so de-
lali v gozdu od 10. leta naprej;
žagali so z manjšimi žagami.
Sami so se naučili paziti; nesreč
ni bilo veliko. V gozdu so
hlode podrli in jih obsekali; v
gozdu so na mero razžagali
hlode za prodajo, daljše
»rajkle« so za domačo uporabo
razžagali doma. Iz Slivne so les
tudi izvažali.
MESTO UPORABE:
gozd, kmečko dvorišče.
ČAS UPORABE: te
vrste okoli 100 let; do okoli 1980;
MERE: d=120 cm;
š=26 cm
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
okoli 1940
IZDELOVALEC:
list je kupljen; ročaji so izdelani doma
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano po starših 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 013
Rezilo, močan, nazobčan list ima na obeh straneh šilasta
kavlja, na katera sta nasajena ročaja. Namenjena je bila za prečno žaganje,
ki sta ga opravljala dva človeka.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 014
ŠT.
NEG.: 21/I
|
GESLO: 1. 8. GOZDNO GOSPODARSTVO
1. 8. 1. Gozdarsko orodje
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: SEKIRA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: skira
|
|
UPORABA: za
odstranjevanje vej, za podsekovanje manjših dre-
ves; za obsekovanje, za klanje
drv;
MESTO UPORABE:
gozd, domače dvorišče;
ČAS UPORABE: te
vrste od srednjega veka naprej;
MERE: d=100 cm;
š=19 cm;
GRADIVO: trd
les; železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
okoli leta 1940
IZDELOVALEC: ni
znan; sicer so te vrste predmetov po pot-
rebi, le če je bilo nujno,
izdelali domači kovači; drugače
pa je te izdelke izdeloval kovač v
Kolovratu;
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano po prednikih 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 014
Sekira, sestavljena iz ozkega, železnega, na sprednjem
delu razširjenega rezila, se s pomočjo ušesa pravokotno vpne v leseno
toporišče;
Že od sredine 19. stol. dreves niso več podirali s sekirami, ampak z
žagami. Sekire različnih širin pa še vedno uporabljajo pri vseh gozdarskih
opravilih.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 015
ŠT.
NEG.: 22/I
|
GESLO: 1. 8. GOZDNO GOSPODARSTVO
1. 8. 1. Gozdarsko orodje
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KVAKE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: kvake
|
|
UPORABA: za
spenjanje debel pri vleki; za lažje spravilo lesa,
ker ga ni treba dvigati; pomemben
pripomoček posebno pri
debelejših deblih: 3 kline se zabije
v deblo in jih konj lahko
vleče;
MESTO UPORABE:
gozd
ČAS UPORABE:
okoli 100 let – do današnjih dni
MERE: d=80 cm (3
x); d=50 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Lebek
ČAS IZDELAVE:
1970
IZDELOVALEC:
Justin Škrabanja
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: predmet narejen po naročilu in je kupljen;
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 015
Štiri kraka veriga iz kovanega železa. Trije kraki se končujejo
s klini, na enem kraku pa je zakrivljena spojka oz. kavelj.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 016
ŠT.
NEG.: 23; 24;/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 5. Vprega konja
1. 7. 15. 1. Sedlarski izdelki
IME PREDMETA: KOMAT ZA VPREGO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOMAT
|
|
UPORABA: za
vprego konja za vleko; brez komata se ne da upo-
rabljati konja za vprego; s
komatom vpregajo konja za vsa
dela; na domačiji Jožeta Kimovca
so se za delo uporabljali
predvsem konji, pri drugih
domačijah na Slivni pa voli;
MESTO
UPORABE: na konju – glavna oprema;
ČAS UPORABE:
okoli 100 let – do današnjih dni;
MERE: d=80 cm;
š=43 cm; debelina = 17 cm;
GRADIVO: usnje,
les, železo, mor. trava, blago
KRAJ IZDELAVE:
Izlake
ČAS IZDELAVE:
1965
IZDELOVALEC:
sedlar na Izlakah
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: predmet je kupljen
ČAS PRIDOBITVE:
1965
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 016
Je z žimo podložena vprežna naprava;
Komat je lesen obroč, na spodnji strani ovalen, na zgornji
pa trikotno zašiljen. Podložen je z žimo, ki je na notranji strani prekrita z
blagom, na zunanji pa z usnjem.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 017
ŠT.
NEG.: 25/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 2. Priprave za zaviranje
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: ZAVORNICA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: zaurnca
|
|
UPORABA:
zapenjanje lesa, palice za napenjanje verige; za za-
viranje; Uporablja se za vleko
lesa, za spravilo in za
spenjanje lesa in drugih
predmetov, tako da se veriga
ovije okoli predmeta;
MESTO UPORABE: v
gozdu;
ČAS UPORABE: 100
let in več; do danes;
MERE: d=205 cm;
š=2 cm; 7 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
okoli 1960
IZDELOVALEC:
neznan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje dobra ohranjenost
LASTNIK PREDMETA:
Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 017
2 metra obročkastih, sklenjenih elementov, ki so na eni
strani zaključeni z večjim okroglim obročem, na drugi pa z večjo zanko.
Verigo so uporabljali, kadar so bile sani za spravilo lesa
preveč naložene in na strmem terenu naprava za zaviranje ni več delovala.
Natikanje verige na sani je bilo zelo zamudno.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 018
ŠT.
NEG.: 26/I
|
GESLO: 1. 8. GOZDNO GOSPODARSTVO
1. 8. 1. Gozdarsko orodje
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
IME PREDMETA: ZATEGA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: rajkl
|
|
UPORABA: zatega
za les na vozu; za pritrditev lesa, da se
ne zvali
iz voza; rajkl se je izdelal za vsako – ali več
uporab – vsako leto sproti. Ta
»rajkl« je izjemoma star;
včasih je bil to – kot je danes
potrošni material;
MESTO UPORABE:
na vozu, ki se uporablja za gozd;
ČAS UPORABE: 100
let in več;
MERE: d=245 cm;
š=2r=4,5 cm;
GRADIVO: les –
leska;
KRAJ IZDELAVE:
doma
ČAS IZDELAVE:
1965
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE OHRANJENOSTI:
dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: predmet je sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1965
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 018
Skoraj 2,5 m dolga leskova palica, debeline 4,5 cm.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 019
ŠT.
NEG.: 27/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 4. Vprega goveje živine
1. 7. 8. 1. Tesarski izdelki
IME PREDMETA: MODEL ZA VOLOVSKO VPREGO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: model za locne
|
|
UPORABA: za
izdelavo enega od delov vprege
MESTO UPORABE: v
kmečkem gospodarstvu
ČAS UPORABE: 200
let in več – te vrste;
MERE: d= 53 cm;
š=35 cm; v=16 cm;
GRADIVO: trd les
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1900
IZDELOVALEC:
Juvan iz Zg. Slivne
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: darilo Juvana iz Zg. Slivne
ČAS PRIDOBITVE:
1980
ZBIRALEC: Jože Kimovec
OPIS PREDMETA – 019
Pravokotna deščica iz trdega lesa, na katero je pritrjena
manjša deščica ovalne oblike; ob vogalih večje deske, je na vsakem vogalu
zabit klin.
Med manjšo deščico in kline so vpeli mlado lesko, da se je
izoblikovala v lok.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 020
ŠT.
NEG.: 28/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 4. Vprega goveje živine
1. 7. 8. 1. Tesarski izdelki
IME PREDMETA: VOLOVSKI KOMAT
IME PREDMETA V
DIALEKTU: VULOVSK' KOMAT
|
|
UPORABA: za
vprego vola; locni so bili potrošni material;
zelo je bilo odvisno od bremena,
koliko časa so bili
uporabni; to je eden od delov
vprege za delovno živino, ki ga
je bilo treba večkrat obnavljati;
MESTO UPORABE:
na delovni živini;
ČAS UPORABE:
okoli 100 let – te vrste;
MERE: d= 60 cm;
š=41 cm; debelina = 10 cm;
GRADIVO: les,
železo, leska;
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1920
IZDELOVALEC: Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano od prednikov 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 020
Polkrožni »locen« je vpet v luknje na zgornjem, trdnejšem delu iz lesa, ki je izoblikovan v
obliki volovskega vratu (kot narobe obrnjeni V).
Na trdnejši del so pritrjeni železni obročki za vprego
vola k ojesu.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 021
ŠT.
NEG.: 29/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 4. Vprega goveje živine
1. 7. 8. 1. Tesarski izdelki
IME PREDMETA: JAREM ZA PAR VOLOV
IME PREDMETA V
DIALEKTU: JARM ZA PAR VULOV
|
|
UPORABA: za vprego
para volov
MESTO UPORABE:
na paru volov – osnova za vprego
ČAS UPORABE: več
kot 100 let
MERE: d=110 cm;
v=60 cm
GRADIVO: les;
železo; leska
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna; doma
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 021
V zgornjo, nosilno, valovito izoblikovano debelejšo leseno
letev sta vpeti dve zanki (dva »locna«) iz leske; ti se natakneta živalim
okoli vratu. Nosila letev je okovana, na sredini pa ima odprtino, skozi
katero je napeljana veriga, za fiksiranje ojesa.
Kmetje so za delo najraje vpregli konje, vendar pa je bil
Jože Kimovec le eden redkih, ki jih je imel. Največkrat so vpregli vole, če
ni bilo teh, pa tudi krave. Za težja dela so si konja ali vola celo
sposodili, dolg pa so odslužili z delom.
Lesene jarme različnih oblik in za različne namene so
nekateri kmetje znali izdelati sami, specializirani izdelovalci za njihovo
izdelavo pa so bili mizarji in tesarji.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 022
ŠT.
NEG.: 30/I
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 5. Mizarstvo
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: OBLIČ ZA TRSKE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: OBL'Č ZA TRSKE
|
|
UPORABA: za
izdelovanje trsk za razsvetljavo. To so imeli
predvsem izdelovalci
trsk. Npr. Juvan, ki je
bil kolar.
Trske so
uporabljali za razsvetljavo doma,
v prostoru,
pa tudi na poti. Trske so med
dogorevanjem
dodajali. Vedno so svetili z več
trskami.
MESTO UPORABE: v
hiši
ČAS UPORABE: 150
let in več do 1960
MERE: d=74 cm;
debel.=6 cm; 21 cm; š=54 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1900
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: Darilo g. Juvana
ČAS PRIDOBITVE:
1980
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 022
Je dolg, lesen oblič z železnim rezilom, ki ima dva ročaja
ob straneh, enega pa še na sredini.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 023
ŠT.
NEG.: 31/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 2. Priprave za zaviranje
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: COKLA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: COKLA
|
|
UPORABA: za
zaviranje pri vozu, pri zadnjem kolesu;
MESTO UPORABE:
na vozu, skorajda za vse vrste voz. Cokla je
varovalka
šine na kolesu. Če si jo podstavil pod
kolo, se je
obrabljala cokla, varovala pa se je
šina. Coklo
so uporabljali za zadnja kolesa.
ČAS UPORABE: 100
let in več, do 1970
MERE: d=41 cm;
š=8 cm; 2 cm; v=4 cm; 9 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
kovačija na Vačah
ČAS IZDELAVE:
1920
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 023
Je podolgovata naprava iz domačega kovanega železa, ki ima
na eni strani navzdol zavihan zob, ki se je zadrl v tla in na drugi strani
utor, kamor ob zaviranju sede zadnje kolo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 024
ŠT.
NEG.: 32/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 5. Vprega konja
1. 7. 13. 1. Sedlarski izdelki
IME PREDMETA: UZDA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: UZDA – BRZDÉ,
ŽVALE
|
|
UPORABA: za
vodenje konja.
MESTO UPORABE:
na konju
ČAS UPORABE: 100
let, do danes
MERE: 2 r=40 cm;
š=2 cm; 5 cm;
GRADIVO: usnje,
železo;
KRAJ IZDELAVE:
Izlake; možno tudi Moravče. Sedlarji so hodili
tudi po
domovih.
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
sedlar iz Izlak
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 024
Priprava iz brzde in jermenov, ki se da konju na glavo, da
se lahko vodi.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 025
ŠT.
NEG.: 33; 34;/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 6. Prometna sredstva
1. 7. 7. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: VOZ ZA PREVOZ LJUDI IN STVARI
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KRIPA
UPORABA: Voz
za prevažanje ljudi in stvari. Z njim so prevažali tudi žito v mlin,
uporabljali pa so ga tudi prevoz stvari, ki so jih kupili v trgovini na
vasi. V nasprotju z mehkimi »zapravljivčki« je bil to trd voz. Ni imel
vzmeti.
|
|
MESTO UPORABE:
na deželnih poteh
ČAS UPORABE:
okoli 100 let do 1980
MERE: d=250 cm;
480 cm; š=118 cm; v=95 cm; 138 cm;
2 r spredaj=55
cm; 2 r zadaj=75 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače
ČAS IZDELAVE:
1940
IZDELOVALEC:
bognar Pestotnik in kovač Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
kupljeno kot star predmet
ČAS PRIDOBITVE:
1990
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 025
Je voz, ki ima namesto lestev na obeh straneh, na oplen in
med ročice položeno nizko leseno korito. Nanj je prečno pritrjena lesena
klopca, ki ima železno ogrodje.
Spredaj se nahaja prva prema, ki je premični del voza in
omogoča vozniku obračanje na ovinkih. Povezana je z vlečnim drogom oz.
ojesom. Vanj je vprežena vlečna žival.
Voz za prevažanje ljudi je krajši od delovnega. (Zadnji
del voza po suri premaknejo naprej).
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 026
ŠT.
NEG.: 35/I
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 6. Sodarstvo
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
IME PREDMETA: PRIMEŽ - mizarski
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PRIMOŠ
|
|
UPORABA: za
oprijemanje oz. fiksiranje sodov in drugih
predmetov. Sodar je
moral okoli soda oviti vrv ali
jekleno vrv, da ga je
sestavil in takrat je potreboval
primež.
MESTO UPORABE:
sodarska delavnica
ČAS UPORABE: 100
let, do 1980
MERE: d=50 cm;
š=29 cm
GRADIVO: les
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno
ČAS PRIDOBITVE:
1980
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 026
Je lesen vijak z majhnima čeljustma, ki se z vrtenjem
ročice stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmetov pri obdelavi –
predvsem za izdelavo sodov.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 027
ŠT.
NEG.: 36/I
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 3. Različni pripomočki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KONJSKA PODKEV
IME PREDMETA V
DIALEKTU: POTKU
|
|
UPORABA: Za
podkovanje konja; (za vola je bila podkev dru-
gačna. Podkve so se
trošile odvisno od bremena, ki
ga je nosil ali vlekel
konj in od podlage, na kateri
je konj delal. Če je
konj delal na trdi podlagi, je
podkev vzdržala kakšni
dve leti.
MESTO UPORABE:
na konjskem podplatu
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več – do danes.
MERE: d=14 cm;
š=12,5 cm
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
kovačija Lebek
ČAS IZDELAVE: 1980
IZDELOVALEC:
Justin Škrabanja
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: predmet je kupljen
ČAS PRIDOBITVE:
1980
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 027
Je polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na
konjsko kopito ali parkelj.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 028
ŠT.
NEG.: 1; 2;/II
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 3. Različni pripomočki
1. 7. 7. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: DVIGALKA
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
|
|
|
UPORABA: za
dviganje domačih voz. Običajno kmetje tega niso imeli – razen tistih, ki so
bili najbolj napredni. Na Slivni je imel to samo Juvan.
MESTO UPORABE:
na kmetiji, pri vozovih
ČAS UPORABE:
MERE: d=330
cm; š=48 cm; 10 cm; v=88 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1910
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno
ČAS
PRIDOBITVE: 1975
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
|
|
OPIS PREDMETA – 028
Je naprava za dvigovanje, sestavljena iz treh delov, ki so
med seboj povezani: iz dolgega, okovanega droga, iz trikotnega okovanega
stojala, ki je okrepljeno z dvema prečkama, na tleh pa se zaključuje z
močnima železnima šiloma, ter iz vzvoda, ki povezuje drog in stojalo in
omogoča dvigovanje ali spuščanje bremena.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 029
ŠT.
NEG.: 3/II
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 5. Mizarstvo
1. 7. 6. Sodarstvo
1. 9. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: PRIMEŽ - sodarski
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PRIMOŠ
|
|
UPORABA: Primež za stiskanje in držanje raznih stvari. Lahko ga
uporabljajo mizarji,
sedlarji, kmetje …
MESTO UPORABE:
Predmet je prenosen in se lahko
uporablja
kjerkoli v
gospodarstvu.
ČAS UPORABE: 100
let, do 1970
MERE: d=60 cm;
debel.=12 cm; š=41 cm;
GRADIVO: les
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1920
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 029
Je lesen vijak z velikima lesenima čeljustma, ki se z
vrtenjem ročice, ki manjka, stisneta za vpenjanje in trdno oprijemanje
predmetov pri obdelavi. Uporablja se v kmečkem gospodarstvu, sodarstvu ali
mizarstvu.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 030
ŠT.
NEG.: 4/II
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 5. Vprega konja
1. 9. 13. 2. Izdelki iz lesa
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: PREČKA ZA UGOTAVLJANJE RAVNOTEŽJA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: VAGA
|
|
UPORABA: vaga za ravnotežje pri vpregi. Je sestavni
del
vsakega voza za vprego
dveh konj ali volov; gre
za tiste, ki so imeli
komate. Na vsaki strani je
bil s triklom pripet
konj. Tako je kmet lažje
vodil oba konja, saj
je videl, kam se vaga nagiba.
MESTO UPORABE:
na delovnem vozu.
ČAS UPORABE: 100
let, do danes;
MERE: d=95 cm;
š=10 cm; (=2r)
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
Pestotnik in Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 030
Je lesena letev, okovana z železom, na sredini ima vdelan
železni obroč, ob straneh pa ima vdelana kavlja. Na srednji obroč se pripne
kavelj, napeljan skozi »štango« ali oje, na stranska kavlja pa pripnejo levi
in desni »trikl«.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 031/1
ŠT.
NEG.: 5/II
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 5. Vprega konja
1. 9. 13. 2. Izdelki iz lesa
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: LEVA PREČKA ZA VLEKO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: TRIKL - LEVA
|
|
|
UPORABA: je
osnova za vleko - leva. Je pripomoček k glavni opremi vprežne živine – k
vpregi. Od »trikla« so napeljani jermeni naprej, na komat.
MESTO UPORABE:
na poti ali pri delu na polju, za vse vrste vprege.
ČAS UPORABE:
okoli sto let in več.
MERE: d=78 cm;
2r= 4 cm; š=14 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
les – doma; železni del pri kovaču na Vačah.
|
|
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Kimovec, Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec, ki je izdelek
delno sam
izdelal
NAČIN
PRIDOBITVE:
ČAS PRIDOBITVE:
1950
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 031/1
Je lesena letev, okovana z železom, na sredini ima vdelan
obroč, ob straneh pa ime vdelana dva člena železne verige, ki se zaključita z
železnim sidrom.
Sidri vdenejo v vrvi ali verigi, ki vodita h komatu,
srednji obroč pa nataknejo na kavelj pri »vagi«.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 031/2
ŠT.
NEG.: 6/II
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 5. Vprega konja
1. 9. 13. 2. Izdelki iz lesa
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: DESNA PREČKA ZA VLEKO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: TRIKL - DESNA
|
|
UPORABA: je
osnova za vleko - desna. Je pripomoček k glavni
opremi vprežne živine
– k vpregi. Od »trikla« so
napeljani jermeni naprej,
na komat.
MESTO UPORABE:
na poti ali pri delu na polju, za vse vrste
Vprege.
ČAS UPORABE:
okoli sto let in več.
MERE: d=78 cm;
2r= 4 cm; š=14 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
les – doma; železni del pri kovaču na Vačah.
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Kimovec, Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec, ki je izdelek
delno sam
izdelal
NAČIN
PRIDOBITVE:
ČAS PRIDOBITVE:
1950
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 031/2
Je lesena letev, okovana z železom, na sredini ima vdelan
obroč, ob straneh pa ime vdelana dva člena železne verige, ki se zaključita z
železnim sidrom.
Sidri vdenejo v vrvi ali verigi, ki vodita h komatu,
srednji obroč pa nataknejo na kavelj pri »vagi«.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 032
ŠT.
NEG.: 7/II
|
GESLO: 2. SOCIALNA KULTURA
2. 1. PRAVNE NORME
2. 1. 2. Žitne mere
1. 7. 6. 1. Sodarski izdelki
IME PREDMETA: MERNIK
IME PREDMETA V
DIALEKTU: MERənk
|
|
UPORABA:
Največkrat za merjenje žita in drugih pridelkov, lahko
pa tudi za kaj
drugega.
MESTO UPORABE:
kašča; prostor za žita
ČAS UPORABE: 150
let in več
MERE: v=28 cm;
2r=45 cm
GRADIVO: hrastov
les; železo
KRAJ
IZDELAVE: Slivna
ČAS IZDELAVE:
1920
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 032
Iz hrastovih dog sestavljena lesa, nebarvana, okrogla
posoda, z dvema železnima ročajema in železnima obročema.
Žitno zrnje so merili in hranili v lesenih posodah,
mernikih, ki niso povsod držali enako. Največkrat je mernik držal 25 kg.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 033
ŠT.
NEG.: 8/II
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: KOSA ZA ŽITO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOSA ZA
ŽIT'
|
|
UPORABA:
Namensko za košnjo žita. Uporabljali so jo bolj
napredni kmetje.
Ostali so še naprej uporabljali srp.
MESTO UPORABE: na
njivi z žitom
ČAS UPORABE:
1930 – marsikje uporabljajo še danes.
MERE: d=158 cm;
2r=54 cm
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
leseno ogrodje – izdelano doma; rezilo je bilo
kupljeno.
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec; rezilo kupljeno
STANJE
OHRANJENOSTI: slabše ohranjeno.
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: predmet je lastnik sam izdelal.
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 033
Poleg železnega rezila predmet sestavlja še leseno kosišče,
na katerega je pritrjen lesen lok z dvema prečkama, v katerega je bila vpeta
žična mreža.
Za žetev žit so praviloma uporabljali srpe (razen za žetev
ajde, ki je zrasla najnižje), le
naprednejši kmetje so po letu 1930 uporabljali za žetev žita koso. Lesen lok,
ki je bil pritrjen ob kosišču, z vpeto žičnato mrežico, je omogočal pravilno
leganje požete pšenice.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 034
ŠT.
NEG.: 9/II
|
GESLO: 1. 8. GOZDNO GOSPODARSTVO
1. 8. 1. Gozdarsko orodje
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: REZILO ZA BELJENJE LESA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PAJSAR
|
|
UPORABA: za lupljenje
hlodov. Za privatno uporabo je to še
danes najboljši pripomoček, v industriji
pa imajo
boljše.
Pajsar
se vleče za sabo; obstajajo pa tudi takšni, ki
se lahko odrivajo.
Hlode lupijo, da pod skorjo ne
pride lubadar.
Obeljeni hlodi lahko kar nekaj mesecev
čakajo na žago.
MESTO UPORABE: v
gozdu
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več – do danes
MERE: d=150 cm;
š=23 cm; 2r=4 cm;
GRADIVO: les,
železo;
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1965
IZDELOVALEC: vse
– tudi kovaško delo – je opravil Jože Kimovec;
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: izdelek je sam izdelal.
ČAS
PRIDOBITVE: 1965
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA- 034
»Pajsar« (za vleko)
je sestavljen iz železnega rezila, ki se na strani podaljša v uho, v
katerega je nasajen dolg držaj.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 035
ŠT.
NEG.: 10/II
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: PODAJALNIK ZA ŽITO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PODAJAČ ZA ŽIT'
|
|
UPORABA: za
podajanje snopov v kozolec; še danes je uporaben
za tiste, ki ne
žanjejo s kombajnom in ki dajejo snope
v kozolec. Teh pa je
zelo malo. Na Vačah npr. »pri
Feliksu«.
MESTO UPORABE:
kozolec
ČAS UPORABE: 70
let in več.
MERE: d=190 cm;
š=9 cm; 2r=2 cm
GRADIVO: les,
železo;
KRAJ IZDELAVE:
doma, na Slivni – les, železni del – kovač na
Vačah.
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec in Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je sam izdelal predmet
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 035
Je majhen, polkrožen predmet z dvema rogljema, narejen iz
domačega kovanega železa, z ušesom, v katerem je pritrjen dolg ročaj.
Uporabljali so jih za podajanje snopov žita, bodisi če so
jih polagali v kozolce ali nakladali na vozove. Uporabljali so jih tudi,
kadar so posušene snope zlagali na najvišji del skednja, kjer so jih hranili
do mlačve.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 036
ŠT.
NEG.: 11/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 3. Pribor za peko
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: LOPAR
IME PREDMETA V
DIALEKTU: LOPAR
|
|
UPORABA: za
podajanje hlebcev kruha v peč in iz peči
MESTO UPORABE:
črna kuhinja; prostor kjer podajajo kruh v
peč;
ČAS UPORABE: 150
let in več; do danes
MERE: d=202 cm;
2r=42 cm
GRADIVO: les
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1970
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 036
Lesena okrogla plošča z dolgim lesenim držajem, ki je
služila za podajanje hlebcev kruha v peč.
V kmečkem gospodarstvu so jo največkrat kmetje naredili
kar sami.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 037
ŠT.
NEG.: 12/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 2. Pribor za kuho
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: BURKLE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: BURKLE
|
|
UPORABA: za
podajanje posode v peč in iz peči.
MESTO UPORABE:
ob krušni peči – za kuho.
ČAS UPORABE: okoli
100 let in več – nekateri posamezniki
do danes.
MERE: d=173 cm;
š=27 cm;
GRADIVO: les;
železo
KRAJ IZDELAVE:
leseni del na Slivni, železni del na Vačah.
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Juvan – železni del
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet delno sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1950
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 037
Železni del sestavljata dva roglja z oprijemalkami za
lonce in uho, kamor je vpet dolg, lesen držaj.
V črnih kuhinjah so ljudje kuhali na odprtih ognjiščih
pred kuriščem kmečke peči, pa tudi v krušni peči.
Velikokrat so v topli peči skuhali ne samo za ljudi, ampak
tudi za prašiče.
Litoželezne in glinene
lonce so v peč potisnili, jih prestavljali in jemali ven s pomočjo
pečnih vil, ki so jih imenovali burke, katerih železni del so zataknili za
vrat lonca.
Zaradi različno velikih loncev so imeli pri hiši različno
velike burkle, ki so jih hranili skupaj s pripomočki za peko kruha, v kotu
črne kuhinje.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 038
ŠT.
NEG.: 13/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 3. Pribor za peko
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: METLA ZA PEČ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: METLA
|
|
UPORABA: metla
za ometanje peči pred peko kruha; metla se je
uporabljala kot
potrošni material. Pred peko so v peči
potrebovali čisto
podlago, da so na njej pekli in da je
bil kruh čist. Najprej so na grobo
očistili peč z
»greblo«, fino čiščenje pa so opravili z metlo.Pred
ometanjem so metlo zmočili.
MESTO UPORABE:
peč
ČAS
UPORABE: okoli 15o let in več; do
danes
MERE: d=217 cm;
š=20 cm;
GRADIVO: les,
koruznica (ličkanje)
KRAJ IZDELAVE:
Slivna - doma
ČAS IZDELAVE:
1980
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK PREDMETA:
Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1980
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 038
V dolgo leseno
držalo sta iz vrha, približno 20 cm globoko, zažagana dva utora v obliki
križa. V ta utora je v obliki križa v
plasteh naloženo ličkanje, ki je na vrhu stisnjeno z žico.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 039
ŠT.
NEG.: 14/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 3. Pribor za peko
1. 7. 4. 1. Lončarski izdelki
IME PREDMETA: MODEL IZ GLINE ZA POTICO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PRSTENA POSODA ZA POTICO
|
|
UPORABA: posoda
za peko potice
MESTO UPORABE: v
peči
ČAS UPORABE: 100
let in več – do danes
MERE: 2r=37 cm;
v=16 cm
GRADIVO: glina
KRAJ IZDELAVE:
kupljeno pri lončarjih na bližnjih sejmih
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 039
Nizka posoda iz žgane gline, brez ročajev, iz notranje
strani okrašena ob straneh z okraskom iz navpičnih črt, na dnu pa s
šesterokrako rožico, obdano z dvema krogoma.
Posodo iz črne žgane gline, ki zelo dobro vpija toploto,
so kupovali od prodajalcev, ki so jo ponujali po vaseh, ali pa ob tržnih
dneh.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 040
ŠT.
NEG.: 15; 16;/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 3. Pribor za peko
1. 7. 4. 1. Lončarski izdelki
IME PREDMETA: MODEL ZA KOLAČ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PRSTENA POSODA ZA KOLAČ
|
|
UPORABA:
glinasta posoda za peko kolača. Kolač, ki so ga
pekli v tem modelu, je
bil prazničen in so ga pekli
za veliko noč.
Običajno so ga ženske na glavi nosile
k žegnu.
MESTO UPORABE: v
peči
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: 2r=51;
v=15 cm;
GRADIVO: glina;
žica
KRAJ IZDELAVE:
kupljeno pri lončarjih na bližnjih sejmih.
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 040
Nizka, okrogla posoda iz črne žgane gline brez okraskov, z
luknjo na sredini. Iz zunanje strani
je ta model za peko kolača zaščiten z žico, da pri visokih
temperaturah ne razpoka.
Praznični kolač, ki so ga pekli v tem modelu, so ženske na
glavi nosile k žegnu.
Posodo iz črne žgane gline, ki je dobro vpijala toploto,
so kupovali od prodajalcev, ki so jo ponujali po vaseh, ali pa ob tržnih
dneh.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 041
ŠT.
NEG.: 17/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 3. Pribor za peko
1. 7. 4. 1. Lončarski izdelki
IME PREDMETA: GLINASTA POSODA ZA POTICO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PRSTEN ŠTESLC ZA POTICO AL' ŠARK'L
|
|
UPORABA: Za peko
potice, ki so jo z rozinami pekli za sv. tri
kralje.
MESTO UPORABE: v
peči
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: 2r=40 cm;
v=17 cm;
GRADIVO: glina,
žica
KRAJ IZDELAVE: kupljeno
pri lončarjih, na bližnjih sejmih.
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
neznani lončar
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 041
Glinasta posoda za peko potice ali šarklja, iz notranje
strani okrašena s paličastim okraskom, na dnu pa je gladka.
Posodo iz gline so kupovali od prodajalcev, ki so jo
prodajali po vaseh ali pa ob tržnih dneh.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 042
ŠT.
NEG.: 18/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 6. Pribor za shranjevanje
1. 7. 4. 1. Lončarski izdelki
IME PREDMETA: LONEC ZA MAST
IME PREDMETA V
DIALEKTU: LONC ZA MAST IN KUHO
|
|
UPORABA:
Glinasti lonec za hrambo masti in za kuho v peči. V
Tem loncu so preko
celega leta hranili maščobo.
MESTO UPORABE: shramba za hrano – »špəjs« ali peč.
ČAS UPORABE: 100
let in več – do danes
MERE: v=36 cm;
2r= 26 cm;
GRADIVO: glina,
žica
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
neznanega izvora; kupljeno na sejmu
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 042
Velik, trebušast lonec, narejen iz gline, rjavo pološčen,
z dvema ročajema.
V teh loncih, ki so jih kupovali ob tržnih dneh, ali pa od
krošnjarjev, ki so jih ponujali na domu, so shranjevali predvsem mast, ko so
jo porabili, pa tudi za kuho v peči.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 043
ŠT.
NEG.: 19/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 2. Pribor za kuho
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: ŽELEZNI LONEC
IME PREDMETA V
DIALEKTU: ŽELEZN LONC
|
|
UPORABA: lonec
za kuho v peči. Uporabljali so ga za
kuho
najrazličnejših jedi;
v njem so kuhali tako kašo, moč-
nik, mleko – kot meso,
juhe in obare.
MESTO UPORABE: v
peči
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: 2r=18 cm;
v=20 cm;
GRADIVO: lito
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kupljeno na sejmu
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 043
Velik, trebušast lonec iz litega železa, z dvema ročajema,
od katerih en manjka, ker je odlomljen.
Tudi ta lonec je verjetno kupljen ob tržnih dneh ali pa od
krošnjarjev, ki so ponujali stvari na domu.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 044
ŠT.
NEG.: 20/II
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 1. Pribor za pripravo hrane
Izdelki iz
kamna
IME PREDMETA: STOPA / MOŽNAR
IME PREDMETA V
DIALEKTU: MOŽNAR
|
|
UPORABA: za
tolčenje, drobljenje – stopanje prosa;
MESTO UPORABE: v
gospodarstvu, v kašči
ČAS UPORABE: 150
let in več
MERE: v=20 cm;
18 cm; 2r=21 cm; 13 cm;
GRADIVO: kamen
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1900
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: darilo izdelovalca
ČAS PRIDOBITVE: 1975
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 044
Iz kamna izdolben možnar, ki ima zaobljeno dno. Oblika dna
omogoča drobljenje različnih vrst zrnja, semen, začimb in dišavnic, ki so jih
potrebovali v gospodinjstvu. Trli so v njem tudi česen, čebulo, sušena
zelišča – do zdravil za živino, npr. brinovih jagod.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 045
ŠT.
NEG.: 21/II
|
GESLO: 1. 12. NOŠA
1. 12. 2. Različni pripomočki
1. 11. 1. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: LIKALNIK
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PEGLES
|
|
UPORABA: za
likanje oblačil na oglje. Notranjost likalnika je bila
na dnu pokrita z
žerjavico, nanjo pa so nasuli oglje.
likalnik so nihali sem
in tja, da se je oglje razplamtelo
in da se je likalnik
ogrel. Oglje so po potrebi dodajali.
MESTO UPORABE: v
gospodinjstvu; v hiši ali v kuhinji, če je bila
bela.
ČAS UPORABE:
okoli 100 let
MERE: d=22 cm;
š=11 cm; v=24 cm;
GRADIVO: lito
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 045
Je litoželezna naprava oz. posoda z ogljem za likanje, s
trikotno osnovno ploskvijo, katerega
enaki stranici sta navzven simetrično ukrivljeni. Pokrov z ročajem je enak
osnovni ploskvi.
Med pokrovom in stranskimi ploskvami so trikotne reže, ki
omogočijo dovajanje zraka in tlenje.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 046
ŠT.
NEG.: 22/II
|
GESLO: 1. 5. ŽIVINOREJA
1. 5. 6. Pripomočki
za predelavo mleka
1. 7. 6. 1. Sodarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: POSODA ZA IZDELAVO MASLA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PINA
|
|
UPORABA: za
izdelovanje masla. Posodo, v kateri je bilo mleko,
so najprej pogreli na štedilniku, da se
je na površini
naredila
smetana. Smetano so posneli in jo dali v
»pino«.
Ročico so potem vrteli toliko časa, da se je
naredilo maslo.
MESTO UPORABE:
na kmetiji; v kleti; v hiši;
ČAS UPORABE:
okoli 80 let in več.
MERE: d=31 cm;
2r=25 cm; v=31 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1940
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 046
Je ležeči sodček s podstavkom, ki ima v sredini ene od
okroglih ploskev ročico za vrtenje loput, ki so nameščene v sodčku. Na vrhu
sodčka je pravokotna odprtina, skozi katero so nalili smetano in skozi katero
so potem pobrali maslo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 047
ŠT.
NEG.: 23/II
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 11. Predilstvo
1. 7. 11. 1. Pripomočki za prejo
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: RAHLJAČ ZA VOLNO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: AHLE ZA VOUNO
|
|
UPORABA: orodje
za rahljanje volne; po striženju ovac so
volno namestili na
ahle; z zgornjim delom so pote-
govali po podlagi, ki je bila po vsej površini
(ravno
tako kot zgornji del)
pokrita z drobnimi iglicami, ki
so rahljale volno.
Tako je bila volna pripravljena za
prejo.
MESTO UPORABE:
na kmetiji, kjer so predli iz ovčje volne.
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več – do danes, kjer predejo
volno.
MERE: d=93 cm;
š=23 cm; v=27 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
leseni del v Zg. Slivni; izvor igličastega dela
Je neznan;
ČAS IZDELAVE:
1970
IZDELOVALEC:
leseni del - Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno od izdelovalca
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA 047
Spodnji del je na desko pritrjena podlaga, nepravilne
škatlaste oblike iz lesa, ki ima na vrhnji ploskvi pritrjene iglice za
rahljanje volne.
Zgornji del je plošča z ročajem. Na plošči so nameščene
iglice kot na spodnjem delu.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 048
ŠT.
NEG.: 24/II
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO
IN OBRT
1. 7. 9. Krovstvo
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: TROREDNI
GLAVNIK ZA ČIŠČENJE SLAME ZA STREHO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: BARBA - TROREDNA
|
|
UPORABA: za
česanje oz. čiščenje slame za pokrivanje strehe.
Slama za prekrivanje
strehe naj bi bila čimdaljša.
Zelo dobra je bila
metrska. Z »barbo« so slamo naj-
prej
očistili trave in plevela, potem pa jo zvezali v »škompe« – v snope slame, ki
so v premeru merili
30
do 40 cm. Tako pripravljena slama je bila pri-
merna
za prekrivanje streh.
MESTO UPORABE:
na podu
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več – do danes, kjer imajo
slamnate kritine.
MERE: d=104 cm;
š=21 cm; v=84 cm;
GRADIVO: trd les
(jesen, gaber)
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet izdelal sam
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 048
Ozka, podolgovata, lesena deščica s srednje dolgim
držajem, ki ima v treh vrstah nasajenih po 24 lesenih zob v vsaki vrsti.
Nekaj zob je odlomljenih.
Za kritje streh so na žito rodnih območjih uporabljali
slamo. Ta je bila ržena ali pa pšenična. Za ta namen so sejali posebno vrsto
pšenice, ki je imela zelo dolgo slamo. Slame za ta namen niso mlatili, ampak
so jo le otepli, da je odpadlo zrnje. Potem so jo – da bi res ostala le
najbolj kvalitetna slama – še prečesali z »barbo«.
Tisto, kar je ostalo po česanju, so s povesmom, zvitim
šopom slame, povezali v snope, imenovane »škopa«. Škope so privezali k latam
na leseni strešni konstrukciji.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 049
ŠT. NEG.: 25/II
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 9. Krovstvo
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: ENOREDNI GLAVNIK ZA ČIŠČENJE SLAME ZA STREHO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: BARBA - ENOREDNA
|
|
UPORABA: za
česanje slame oz. za odstranjevanje trave in ple-
velov iz slame.
Postopek je bil predpriprava za izde-
lavo »škomp« (30 – 40
cm debelih snopov slame) za
slamnate kritine.
Enoredne barbe so bile predhodnice
trorednih in niso
čistile tako kvalitetno kot troredne.
MESTO UPORABE:
na podu
ČAS UPORABE:
okoli 150 let in več
MERE: d=96 cm;
š=85 cm; v=21 cm;
GRADIVO: les
(jesen, gaber)
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet izdelal sam.
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 049
Ozka podolgovata lesena deščica, s srednje dolgim držajem,
ki ima v eni vrsti nasajenih 21 zob. En zob je odlomljen.
Za kritje streh so na žito rodnih območjih uporabljali
slamo. Ta je bila ržena ali pa pšenična. Za ta namen so sejali posebno vrsto
pšenice, ki je imela zelo dolgo slamo. Slame za ta namen niso mlatili, ampak
so jo le otepli, da je odpadlo zrnje. Potem so jo – da bi res ostala le
najbolj kvalitetna slama – še prečesali z »barbo«.
Tisto, kar je ostalo po česanju, so s povesmom, zvitim
šopom slame, povezali v snope, imenovane »škopa«. Škope so privezali k latam
na leseni strešni konstrukciji.
»Enoredne barbe« so bile predhodnice »trorednih« in so
slamo tudi slabše očistile kot »troredne«.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 050
ŠT.
NEG.:
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 11. Predilstvo
1. 7. 11. 1. Pripomoček za prejo
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: PRIPOMOČEK ZA ČESANJE LANU
IME PREDMETA V
DIALEKTU: RAJFL
|
|
UPORABA: za
čiščenje lanu oz. za česanje na grebenih, ki vlakna
lepo uravna in dokončno izčisti vseh
primesi.
MESTO UPORABE:
na podu
ČAS UPORABE: 150
let in več
MERE: d=63 cm;
š=14 cm; v=10 cm
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slabo
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno od izdelovalca
ČAS PRIDOBITVE:
1980
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 050
Lesena kvadratna deščica se na eni strani zoži v držalo,
na drugi strani pa ima izrezljane dolge, tanke zobe za česanje lanenih
vlaken.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 051
ŠT.
NEG.: 26/II
|
GESLO: 1. 5. ŽIVINOREJA
1. 5. 4. Orodje za pripravo nastilja
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: NOŽ ZA REZANJE STELJE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: SEKAČ ZA STELO
|
|
UPORABA: nož za
sekanje stelje. Z njim so sekali grmovje, ki
so ga potem razsekali
še na drobne kose. Steljo so
uporabljali za
nastiljanje živini. Navadno je to delo
opravljal en sam; ni
bilo v navadi, da bi to delali
skupaj.
MESTO UPORABE:
pred podom ali v hlevu.
ČAS UPORABE:
okoli 40 let – te vrste sekači
MERE: d=61 cm; š=8
cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
kupljeno
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 051
Zelo dolg in oster, na vrhu oglato prirezan, nož z lesenim držalom.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 052
ŠT.
NEG.: 29; 30;/II
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 6. Prometna sredstva
1. 7. 2. 1. Pletarski izdelki
1. 7. 7. 1. Kolarski izdelki
IME PREDMETA: OTROŠKI VOZIČEK
IME PREDMETA V
DIALEKTU: OTROŠK' VOZIČK
|
|
|
UPORABA: za
prevoz majhnih otrok.
MESTO UPORABE:
v hiši in v bližnji okolici; na njivi;
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več;
MERE: v=87 cm;
d=108 cm; š=56 cm; 2r=45 cm;
GRADIVO: les,
železo, vrbje
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno; podaril bivši lastnik g. Lovše iz Slivne
ČAS PRIDOBITVE:
1995
ZBIRALEC: Jože Kimovec
OPIS PREDMETA – 052
Podvozje in štiri kolesa otroškega vozička so iz lesa in
so kolarski izdelek. Na podvozje je pritrjena košara, ki ima na dveh
železnih kavljih pritrjen lesen ročaj.
|
|
|
|
|
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 053
ŠT.
NEG.: 31/II
6; 7;/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 11. Predilstvo
1. 7. 11. 1. Pripomočki za prejo
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: KOLOVRAT
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOLOVRAT
|
|
UPORABA: za
predenje volne. Na rogovilo so dali zrahljano volno;
volno so raztegovali,
ob vrtenju kolesa pa oblikovali
pravilno odmerjanje
količine volne.
MESTO UPORABE: v
hiši
ČAS UPORABE: 150
let in več
MERE: v=78 cm;
122 cm; š=34 cm; 44 cm; 2r=52 cm;
GRADIVO: les;
KRAJ IZDELAVE:
Slivna – domač izdelek
ČAS IZDELAVE:
1960;
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost;
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je sam izdelal kolovrat
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 053
Lesena naprava za prejo in sukanje niti, katere pogonsko
kolo je nekoliko nižje od vretena. Ob lesenem stojalu je nožni pedal, ob
vretenu pa je tudi tuljava.
Preja na kolovratu je razvojno mlajši postopek od
preje s pomočjo preslice.
Volneno predivo (lanenega na Slivni ne pomnijo) so predice
nataknile na preslico, ki je bila nataknjena na vrhnji del kolovrata.
Predice, ki so predle na kolovrat, so sedele na klopi ali stolu in z desno
nogo poganjale nožni pedal, ki je vrtel
pogonsko kolo. Z levo roko so med tremi prsti iz zvitka prediva
oblikovale nit, ki se je med vrtenjem pogonskega kolesa navijala na tuljavo,
ki je sestavni del vretena.
V Slivni ne pomnijo, da bi bila preja skupno opravilo ali
eden od načinov druženja žensk ob skupnem delu.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 054
ŠT.
NEG.: 32/II
5/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO
IN OBRT
1. 7. 16. Brusilstvo
1. 7. 13. 5. Izdelki iz železa
Izdelki iz kamna
IME PREDMETA: BRUS ZA NOŽE, SEKIRE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: BRUS
|
|
UPORABA: za
brušenje nožev in sekir v gospodarstvu.
MESTO UPORABE:
na kmetiji; pri hlevu ali kašči ob robu – zunaj
ČAS UPORABE: 100
let in več – do danes;
MERE: v=93 cm;
š=74 cm; 2r=20 cm; 2r=43 cm; dolžina
pedala=99 cm
GRADIVO: železo,
kamen (brusilni)
KRAJ IZDELAVE:
doma; kamnito kolo je kupljeno
ČAS IZDELAVE:
1975
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1975
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 054
Naprava iz železnega ogrodja, s pedalom, s katerim se
poganja vztrajnik, preko njega pa se na isti osi vrti okrogel brusilni kamen.
Nad brusilnim kamnom je pritrjena steklenica, iz katere med brušenjem na brus
kaplja voda.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 055
ŠT.
NEG.: 33/II
4/III
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 6. Prometna sredstva
1. 7. 7. Kolarski izdelki
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: VOZ ZA ORODJE IN PRIDELKE /za vrtičkarje
IME PREDMETA V
DIALEKTU: DIRCA
|
|
UPORABA: za
prevoz orodja in pridelkov za vrtičkarje in manjše
najemnike
MESTO UPORABE:
na kmetiji
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več – do danes
MERE: d=225 cm;
š=66 cm; v=56 cm; 2r=40 cm; oje=115 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Moravče
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
Pestotnik – kolar; Gorjup – kovač;
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno za uporabo na posestvu
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 055
Je enako zgrajen kot večji voz, le da je v pomanjšani
izvedbi.
Spredaj se nahaja prva prema, ki je premični del voza in
omogoča obračanje na ovinkih. Povezana je s prečnim drogom oz. ojesom.
»Štanga« ni
prilagojena za živalsko vprego, temveč je prečno na začetku štange nasajena
palica, ki služi kot držalo za vleko
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 056
ŠT.
NEG.: 34; 35;/II
3/III
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 4. Vprega goveje živine
1. 7. 8. 1. Tesarski izdelki
IME PREDMETA: ENOJNI JAREM
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KLəMČ
|
|
UPORABA: za
vprego posameznega vola; enojna vprega
MESTO UPORABE:
na volu
ČAS UPORABE: 200
let
MERE: š=49 cm;
v=53 cm; deb.=7 cm;
GRADIVO: les
KRAJ
IZDELAVE: Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: darilo g.Juvana
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 056
V zgornjo, nosilno, debelejšo in valovito izoblikovano
letev, je vpeta zanka – »locn« – iz leske. Ta se natakne živali okoli vratu.
Ta jarem se razlikuje od čelnega jarma.
Kmetje so za delo najraje vpregli konje, vendar pa je bil
Jože Kimovec eden redkih, ki jih je imel. Največkrat so vpregli vole, če ni
bilo teh, pa tudi krave. Za težja dela so si vola ali konja celo sposodili,
dolg pa so odslužili z delom.
Lesene jarme različnih oblik in za različne namene so
nekateri kmetje znali izdelati sami, specializirani izdelovalci za njihovo
izdelavo pa so bili mizarji in tesarji.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 057
ŠT.
NEG.: 36/II
1;
2;/III
|
GESLO: 1. 10. NOTRANJA OPREMA
1. 10. 3. Svetila
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: STOJALO ZA BAKLO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: ŠTENDəR
|
|
UPORABA: kot
stojalo za namestitev bakle. Stojalo je vsebovalo
en štorček, ki je bil
vzdolžno razžagan. Stojalo se je z
baklo uporabljalo kot
prenosna svetilka.
MESTO UPORABE:
kjer se je svetilo.
ČAS UPORABE:
MERE: v=15 cm;
š=32 cm; 2r=9 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 057
Trinožno zložljivo stojalo iz kovanega železa. V
sredinskem delu sta dva obroča, ki služita za oporo količku, ki je v zgornjem
delu razcepljen v trske. Na ta obroča so gibljivo pritrjene noge.
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so začeli tudi na
podeželju za razsvetljavo uporabljati petrolejke. Dotlej so si svetili z
nacepljenimi lesenimi trskami, ki so jih zatikali v kovana železna trinožna
stojala, ki so jim rekli stojalo za baklo ali štend[r, ali pa so uporabljali doma izdelane sveče iz živalskega
loja ali iz čebeljega voska, za katere so izdelovali enostavne lesene, ali
kovinske svečnike. Tako loja kot čebeljega voska pa je bilo malo, zato so
kljub državnim zakonom, ki so zaradi požarne varnosti to prepovedovali, raje
kot z materiali, ki jih je primanjkovalo, še naprej svetili s trskami.
Razsvetljevanja pa ni bilo toliko kot danes. To je bilo obdobje, ko je bil
delovni dan kmečkega človeka prilagojen sončni svetlobi in so bile potrebe po
dodatnem osvetljevanju vezane na mnogo krajši čas.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 058
ŠT.
NEG.: 8; 9/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1.
7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKA MIZA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: ŠMITNA
|
|
UPORABA: miza za
kovanje in za segrevanje železa; miza je
prenosna. V
notranjosti je ventilator, na vrhu pa je
kurišče. Na ogenj so nasuli
oglje, na nožni pogon pa so
vrteli ventilator, s
katerim so podpihovali ogenj, da so
lahko pri visokih
temperaturah segrevali železo.
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE:
MERE: d=70 cm;
š=50 cm; v=83 cm; 2r=61 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno od »špenglerja« (izdelovalca
žlebov) iz Peč.
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 058
Oglato stojalo iz kovanega železa, na katerega je pritrjen
nožni pedal za poganjanje vztrajnika, ki je z jermenom (ki manjka) povezan z
ventilatorjem, nameščenim pod vrhom mize oz. pod kuriščem, ki je na sredini
mizne ploskve. Ventilator skozi šobe pošilja zrak in razpihuje žerjavico.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 059
ŠT.
NEG.: 10/III
|
GESLO: 1. 10. NOTRANJA OPREMA
1. 10. 3. Svetila
1. 11. 1. Izdelki iz stekla
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: PETROLEJKA
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
|
|
UPORABA: za
svetilo s petrolejem - za razsvetljavo v hiši.
MESTO UPORABE:
svetilka za obešanje v zaprtih prostorih.
Zunaj so uporabljali
trske.
ČAS
UPORABE: okoli 100 let, ponekod do
danes
MERE: v=46 cm;
š=17 cm;
GRADIVO: železo,
steklo
KRAJ IZDELAVE:
kupljeno
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje ohranjeno
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno v trgovini
ČAS PRIDOBITVE:
1975
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 059
Ogrodje in rezervoar za gorivo sta iz pločevine. Stekleni
valj ščiti plamen. Ob strani je vijak za dvigovanje stenja in ročica za
dvigovanje steklenega valja in je na vrhu zožen kot vrat steklenice. Obešalo ( ki ima na vrhu okroglino za
obešanje na žebelj ali klin) je iz žice in je spodaj pritrjeno na ogrodje.
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so začeli tudi na
podeželju za razsvetljavo uporabljati petrolejke. Dotlej so si svetili z
nacepljenimi lesenimi trskami, ki so jih zatikali v kovana železna trinožna
stojala, ki so jim rekli stojalo za baklo ali štend[r, ali pa so uporabljali doma izdelane sveče iz živalskega
loja ali iz čebeljega voska, za katere so izdelovali enostavne lesene, ali
kovinske svečnike. Tako loja kot čebeljega voska pa je bilo malo, zato so
kljub državnim zakonom, ki so zaradi požarne varnosti to prepovedovali, raje
kot z materiali, ki jih je primanjkovalo, še naprej svetili s trskami.
Razsvetljevanja pa ni bilo toliko kot danes. To je bilo obdobje, ko je bil
delovni dan kmečkega človeka prilagojen sončni svetlobi in so bile potrebe po
dodatnem osvetljevanju vezane na mnogo krajši čas.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 060
ŠT.
NEG.: 11/III
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 3. Različni pripomočki
1. 11. 1. Izdelki iz stekla
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: SVETILKA – PETROLEJKA ZA VOZ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: LATERNA/LAHTIRNA
|
|
UPORABA:
petrolejka - svetilka na vozu za nočno razsvetljavo pri
vožnji; to svetilko so uporabljali tudi kot svetilo
na
prostem, saj je bil
stekleni del zaščiten z žico.
MESTO UPORABE: v
gospodarstvu
ČAS UPORABE:
MERE: v= 45 cm;
š=19 cm;
GRADIVO: steklo,
železo,
KRAJ IZDELAVE: -
ČAS IZDELAVE: -
IZDELOVALEC: -
STANJE OHRANJENOSTI:
slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: sosed Matevž Kimovec je svetilko leta
1940 prinesel iz Francije in jo podaril Jožetu
Kimovcu.
ČAS PRIDOBITVE:
1990
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA
- 060
Ogrodje in rezervoar za gorivo sta iz pločevine. Stekleni
valj ščiti plamen. Ob strani je vijak za dvigovanje stenja in ročica za
dvigovanje steklenega valja. Stekleni valj varujejo trije žičnati obroči.
Tudi ročaj ( ki ima na vrhu okroglino za obešanje na žebelj ali klin) je iz
žice in gibljivo pritrjen na ogrodje.
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so začeli tudi na
podeželju za razsvetljavo uporabljati petrolejke. Dotlej so si svetili z
nacepljenimi lesenimi trskami, ki so jih zatikali v kovana železna trinožna
stojala, ki so jim rekli stojalo za baklo ali štend[r, ali pa so uporabljali doma izdelane sveče iz živalskega
loja ali iz čebeljega voska, za katere so izdelovali enostavne lesene, ali
kovinske svečnike. Tako loja kot čebeljega voska pa je bilo malo, zato so
kljub državnim zakonom, ki so zaradi požarne varnosti to prepovedovali, raje
kot z materiali, ki jih je primanjkovalo, še naprej svetili s trskami.
Razsvetljevanja pa ni bilo toliko kot danes. To je bilo obdobje, ko je bil
delovni dan kmečkega človeka prilagojen sončni svetlobi in so bile potrebe po
dodatnem osvetljevanju vezane na mnogo krajši čas.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 061
ŠT.
NEG.: 12/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 8. Tesarstvo
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: TESARSKI SVEDER
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
|
|
UPORABA: za
tesanje; za izdelavo lukenj v lesu; luknje so potem
uporabljali za
zbijanje lesa skupaj z lesenimi žeblji.
Sveder je bil uporaben
za vsako luknjo v lesu; obstojalo
pa je več različnih
velikosti svedrov.
MESTO
UPORABE: na domačiji
ČAS UPORABE: 200
let in več, do prve polovice 20. stol.
MERE: v=55 cm;
š=44 cm; debelina=7 cm;
GRADIVO: železo, les
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 061
Ročaj je iz trdega lesa (rumeni dren) z oglato in
podolgovato odprtino za jeklen klin, da se le ta ne more zavrteti. Klin je na
koncu razširjen in oblikovan v obliki
polža z ostrimi robovi za vrtanje.
Sveder za vrtanje lukenj v les so pri svojem delu
uporabljali predvsem tesarji. V z
svedrom izvrtane luknje so namestili lesene žeblje, ki so
povezovali med seboj različne lesene dele ostrešja.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 062
ŠT.
NEG.: 13/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 5. Mizarstvo
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: OBLIČ ZA
RAVNANJE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: ŠTOSMAN
|
|
UPORABA: za
izravnavo daljšega lesa. Uporabljali so ga
cimermani, mizarji in
sodarji.Uporabljali so ga, da
so z njim les gladili,
predvsem pa ravnali. Ravno
zaradi njegove
namembnosti, da površino izravna –
je
bil te vrste oblič tako dolg.
MESTO UPORABE:
tu in tam na domačiji, predvsem pa v uporabi
pri obrtnikih z lesom;
ČAS UPORABE:
okoli 170 let – do danes;
MERE: d=72 cm;
v=23 cm; š=8 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 062
Dolg lesen oblič z železnim rezilom in držajem za eno
osebo.
Lesen oblič, kakršni so bili na Slivni v uporabi okoli 170
let, je bil namenjen obdelovanju in glajenju daljših površin. Namenjen je bil
tudi obdelovanju robov desk, da zrnje
ni padalo skozi reže, kadar so deske namestili drugo ob drugi in na njih
mlatili.
S ¾ m dolgim obličem je lahko gladil les en sam
človek, ki je desno roko držal na spodnji, z levo pa na zgornji strani
predmeta.
Tako dolga rezila so bila potrebna zato, da se rezilo ni
prilagodilo vsaki vdolbini, ki je bila narejena pri ročnem žaganju lesa.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 063
ŠT.
NEG.: 14/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 8. Tesarstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: SEKIRA ZA DOLBENJE LUKENJ V KOZOLCU
IME PREDMETA V
DIALEKTU: S'KIRA ZA DOBANJE LUKəN
|
|
UPORABA: za
dolbenje lukenj za stebre v kozolcih.
Sekira, ka-
tere kovinski del je bil zelo dolg (29
cm) zato, da so
z njo lahko dolbli luknje. Sekiro so
držali in po njej
tolkli z lesenim kijem.
MESTO UPORABE: v
gospodarstvu
ČAS UPORABE:
okoli 150 let in več – še danes upor. posamezniki
MERE: d=79 cm;
š=29 cm (kovin. del za sekanje v globino)
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - O63
Dolg držaj - štil ( gaber ali bukev ) je zgoraj ovalen za
lažje držanje v rokah. Spodaj je širši in na eni strani ima ravno površino na
drugi pa je zaokrožen, tako da se bolje prilega ušesu sekire. S te strani je
postrani zabita zagozda (pušpan), ki preprečuje, da bi sekira zdrsnila iz
ročaja. Jekleni del ima na eni strani ostrino na drugi pa uho, kamor je
nasajen držaj.
Te vrste sekire so na Slivni uporabljali okoli 150 let,
redki posamezniki pa jih uporabljajo še danes.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 064
ŠT.
NEG.: 15/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 5. Mizarstvo
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: OBLIČ ZA
GLADENJE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: UBLČ
|
|
UPORABA: za
gladenje lesenih površin
MESTO UPORABE:
mizarska delavnica; kmečko gospodarstvo
ČAS UPORABE:
okoli 100 let; do danes
MERE: d=23 cm;
v=13 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 064
Je kratek, lesen oblič, z železnim rezilom in s kratkim
lesenim ročajem.
Zgrajen je iz treh ločenih lesenih (črni gaber) delov:
ogrodja, roga in zagozde. Jekleno rezilo ali stružilo je zgrajeno iz dveh
prilegajočih delov z vijakom za uravnavanje v sredini. Ogrodje ima na sredini
oglato odprtino ( iz katere letijo ostružki ali skobljanci pri skobljanju),
ki je spodaj ožja za vstavljanje rezila in zagozde, ki to rezilo drži v
mirujoči legi.
Izdelava lahko sega v konec 19. stoletja, uporabljali pa
so ga pri izdelavi ozkih robov za različne lesne vezave in za gladenje lesnih
površin.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 065
ŠT.
NEG.: 16/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 5. Mizarstvo
1. 11. 2 Izdelki iz železa
IME PREDMETA: SVEDER
IME PREDMETA V
DIALEKTU: DURGLC
|
|
UPORABA: sveder
za mizarja – ali na kmetiji za izdelavo raznih
lukenj na lesenih
površinah
MESTO UPORABE: mizarska
delavnica; kmečko gospodarstvo
ČAS UPORABE: 70
let in več
MERE: d=46 cm;
š=15 cm;
GRADIVO: železo,
les;
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 065
Na lesenem okroglem držalu je na spodnji strani vrtljivo
pritrjeno železno (Ø 10 mm) ogrodje v obliki oglatega loka. Na
izpostavljenem delu je okoli ogrodja vrtljivo leseno držalo, s katerim vrtimo
celo vrtalo razen okroglega držala, na katerega pritiskamo. Spodaj je
valjasto kovinsko vpenjalo za sveder.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 066
ŠT.
NEG.: 17/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 9. Krovstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: SEKIRA ZA CIMPERMANA, ZA OBDELAVO
LESA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: CIMəRəKA
|
|
UPORABA: za obdelavo
lesa za ostrešje. Potrebovali so jo
cimpermani
(izdelovalci ostrešij) za obtesovanje
različnih mer lesa za
ostrešje.
MESTO UPORABE:
ostrešje
ČAS UPORABE: 80
let in več
MERE: d=66
cm; š=23 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 066
Tesarska sekira za krovca se razlikuje od navadne sekire po
tem, da je rezilo bolj ploščato in mnogo daljše od ušesa, tako da je med
rezilom in ročajem prazen prostor. Rezilo je v tem primeru podaljšano nazaj.
Držaj je daljši od drugih tesarskih sekir.
Te vrste sekir – Slivljanci so jih imanovali »cimrəke« - so potrebovali izdelovalci
ostrešij za tesanje različnih mer lesa za ostrešje in so jih na Slivni
uporabljali od začetka 20. stoletja (okoli 80 let).
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 067
ŠT.
NEG.: 18/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 6. Sodarstvo
1. 7. 9. Krovstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: SEKIRA ZA OBDELAVO LESA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: TESLA
|
|
UPORABA: za
obdelavo okroglin za cimermanstvo in sodarstvo
(pintarstvo). Orodje
so npr. uporabljali za izdelavo
sodov različnih
okroglin. Na kmečkih gospodarstvih
tega običajno niso
imeli.
MESTO UPORABE:
ostrešje; pintarska delavnica
ČAS UPORABE: okoli
100 let in več;
MERE: d=68 cm;
š=17 cm; debelina=7 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno od Juvana iz Zg. Slivne
ČAS PRIDOBITVE:
1975
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA – 067
Na leseno držalo, ki je podobno kot pri sekiri spodaj
širše, je v uho nasajen železni del.
Uho železnega dela je zgoraj podaljšano. Za razliko od sekire pa je rezilo
obrnjeno pravokotno na smer držala in je zato uporabno za dolbenje – za
izdelavo okroglih površin.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 068
ŠT.
NEG.: 19/III
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 8. Tesarstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: SEKIRA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PL´NKAČA
|
|
UPORABA: v
tesarstvu, za izdelavo ostrešja ali vseh vrst tramov.
To orodje so
uporabljali tesači.
MESTO UPORABE: v
gozdu; v kmečkem gospodarstvu le redko;
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več
MERE: d=90 cm;
rez. d=26 cm; š=22 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Kolovrat; (kovaški izdelek)
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
kovač v Kolovratu
STANJE OHRANJENOSTI:
srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 068
To je tesarska sekira. Rezilo je tanjše in proti ročaju
močno podaljšano še za dve do tri dolžini rezila, kot bi to bilo pri navadni
sekiri. Podaljšani del rezila ni neposredno z ušesom vezan na ročaj, temveč
je med rezilom in ročajem dolga vrzel. Tudi pri tej vrsti sekire, ki jo na
Slivni imenujejo »plenkača«, je v uho vpet dolg držaj.
Tesarske sekire, ki so imele več različnih poimenovanj in
za katere je bilo značilno spredaj močno podaljšano rezilo, pravokotno vpeto
v držaj, so uporabljali ne le tesarji in gozdarji, ampak tudi kmetje, ki so
želeli obsekati posekan hlod v tram, kar so ponavadi naredili že v gozdu pred
spravilom. Tesarske sekire niso tesarji in kmetje uporabljali le za pripravo
tramov, ampak tudi pri izdelavi drugih predmetov, ki so jih za vsakdanjo uporabo stesali iz
lesa.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 069
ŠT.
NEG.: 20/III
|
GESLO: 1. 5. ŽIVINOREJA
1. 5. 3. Orodje za shranjevanje krme
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME
PREDMETA: PODSTAVEK
ZA SHRANJEVANJE V
KOZOLCU
IME PREDMETA V
DIALEKTU: HLAPC
|
|
UPORABA:
podstavek za dviganje težkih bremen – predvsem za
kozolce. Podstavek je
obešen na prečni tram in je nanj
možno stopiti, da se
lahko zlaga seno na višje prečke v
kozolcu.
MESTO UPORABE: kozolec
ČAS UPORABE: 70
let in več
MERE: d=104 cm;
š=47 cm; glob.=43 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1970
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 069
Ker je bilo težko v kozolec zlagati seno in druge
pridelke, ki naj bi se med latami na zraku sušili, so si izmislili orodje, s
pomočjo katerega je bilo mogoče stati na latah v kozolcu. Nosilni pokončni
del je zgrajen iz dveh močnejših tramčkov. Na vsakem tramičku je železna
kljuka, da se je hlapec lahko obesil na trame v kozolcu. Oba tramička sta še
prečno povezana. Nanju je pritrjena polica in spodaj oprta v tramičke, da je
bilo na njej možno stati, sedeti ali nanjo kaj položiti.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 070
ŠT.
NEG.: 21/III
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: CEPEC
IME PREDMETA V
DIALEKTU: CEPC
|
|
UPORABA: Cepec
za mlatenje žita. Na pod so razporedili cele
snope žita. S cepcem
so z enakomernimi gibi – ker
je bilo običajno
mlatičev več in da so se lahko ujeli –
mlatili po žitu, da so
dobili iz klasja zrnje.
MESTO UPORABE:
na podu
ČAS UPORABE: do
uvedbe mlatilnic, približno do prve polovice
20. stoletja.
MERE: d=127 cm;
d2=107 cm;
GRADIVO: les
(trd)
KRAJ IZDELAVE:
Slivna
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1950
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - O70
To sta dve palici. Prva je držalo in je po vsej dolžini
enake debeline, le na vrhu je nekoliko tanjša, z žlebom okoli palice. Druga
palica ima na tanjšem koncu podoben žleb kot prejšnja palica, na drugem koncu
pa je debelejša – grčasta. Obe palici sta na tanjšem delu, kjer sta žleba,
med seboj gibljivo povezani s pomočjo usnjenih trakov in usnjenega svitka.
S cepcem so vse do uvedbe mlatilnic mlatili vsa žita,
razen prosa. S krajšo in debelejšo
palico se je mlatilo, ročnik pa so držali v roki. Mlatenju so Slivljanci
namenili del gospodarskega poslopja tik nad hlevom, ki se je imenoval »pod«.
Ko so snope posušenega žita enega zraven drugega položili na očiščena lesena
tla, sta na vsaki strani po njih s cepcem izmenično udarjala vsaj dva
človeka. Ko so snope zmlatili po eni
strani, so jih še obrnili. Le ajdo,
katere žito se je težje omlatilo, je moralo mlatiti šest mlatičev, na vsaki
strani trije. Po mlatvi so otepe slame odnesli, žitno zrnje pa z grabljami
pograbili na stran.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 071
ŠT.
NEG.: 22/III
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 3. Razni pripomočki
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: DVIGALKA - novejša
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
UPORABA: za
dviganje težkih predmetov: avtomobilov,
traktorjev, vozov in
različnih drugih težkih
predmetov.
Uporabljali so jo npr. za zamenja-
vo kolesa naloženega
voza.
MESTO UPORABE:
v prevozništvu
ČAS UPORABE:
okoli 50 let in več
MERE: v= 27
cm, d ročice=33 cm;
GRADIVO:
železo, les
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
|
|
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 071
To je železen industrijski izdelek z ročico, s pomočjo
katere preko zobnikov pritiskamo na bat v cilindru. To pa povzroči
dvigovanje- raztegovanje naprave.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 072
ŠT.
NEG.: 23/III
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 2. Pribor za kuho
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: LONEC ZA ENOLONČNICE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PISKəR
UPORABA: za
kuhanje »ajmohta« in enolončnice v peči. Veliko-
krat so v tem loncu
kuhali tudi druge jedi.
MESTO UPORABE:
kuhinja; v peči
ČAS UPORABE:
100 let in več
MERE: 2r=26
cm; v=31 cm;
GRADIVO:
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
|
|
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 072
Je ovalna posoda iz litega železa, ki je v srednjem delu
nekoliko širša. Zgornji rob posode je nekoliko zavihan. Nasproti drug drugemu, pri vrhu posode, na zunanji strani, sta dva
ročaja, z obema koncema pritrjena na posodo. Lonec so včasih Slivljanci
uporabljali za kuhanje »ajmohta« in
enolončnice v peči, po potrebi pa so v njem kuhali tudi najrazličnejše druge
jedi.
V času črnih kuhinj, ko so kuhali na odprtih ognjiščih, to
je pozidanem prostoru pred kuriščem krušne peči, so za kuhanje uporabljali
železno posodo in posodo iz črne žgane gline. Različno velike lonce so pri
kuhanju postavili na železne trinožne podstavke, pod ali ob katerih je gorel
ogenj. Posodo iz črne žgane gline, ki zelo dobro vpijajo toploto, so kupovali
ob tržnih dneh ali pa od prodajalcev, ki so jih ponujali po vaseh.
Ko so zamenjali črne kuhinje s štedilniškimi in v loncih
niso več kuhali na odprtih ognjiščih, so lonce občasno uporabljali tako, da
so izkoristili toploto krušne peči in v njih bolj kot skuhali, zdušili
različne jedi.
Ko je lonce iz črne žgane gline za kuhanje povsem
nadomestila sodobna posoda, so tisti, ki jih niso takoj uničili ali odložili
na podstrešja, v njih shranjevali različna živila.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 073
ŠT.
NEG.: 24/III
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: SRP
IME PREDMETA V
DIALEKTU: SRP
|
|
UPORABA: za
žetev pšenice in vseh vrst žita na njivi. Srp so –
kolikor pomni Jože
Kimovec – lahko kupili tudi na
v trgovini na Vačah;
MESTO UPORABE:
na njivi
ČAS UPORABE:
okoli 150 let in več; do uvedbe kosilnic za žito,
Kar je bilo po prvi
polovico 20. stol.
MERE: d=46 cm
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC: ni
poznan; kupljeno v trgovini, kot masovni
izdelek; tovarniško
delo
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost;
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 073
Železni del je tenak in na hrbtnem delu debelejši.
Notranji del je rezilo. Oblikovan je v obliki krajca lune. Pri lesenem držalu
je narejena malo daljša konica, kot je držalo, ki je nasajena skozi luknjo v
držalo in na drugi strani zakrivljena, da se kovinski del ne more sneti.
S srpom so ženske žele žito vse do uvedbe prvih kosilnic,
kar se je sicer pričelo dogajati že v prvih desetletjih 20. stoletja,
pogosteje pa šele po polovici stoletja. Žetev je bilo eno najbolj zamudnih
kmečkih opravil. Z delom so ženske,
(velikokrat pa tudi moški) pričele že zelo zgodaj, ko je bilo žito še vlažno
in vsaka je s seboj prinesla svoj srp. Pri žetvi s srpom so snope povezovali
moški, ženske pa so pripravile povreslo, s katerim so ga povezali, medtem ko
so pri žetvi s koso, kar se je redkeje dogajalo, želi moški, snope pa so
delale ženske.
Danes srp uporabljajo za čiščenje podrasti v gozdu in za
razna dela na vrtu.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 074
ŠT.
NEG.: 1/IV
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 5. Pribor za pitje
1. 11. 3. Izdelki iz bakra
IME PREDMETA: ZAJEMALKA ZA VODO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KORC
|
|
UPORABA: za
zajemanje vode iz vedra. »Korc« je služil
kot glavna posoda za
pitje vode. V veži ali v
kuhinji je bilo
nameščeno vedro z vodo in korc
je bil s svojim
zakrivljenim držajem obešen na
vedro. Vsakdo, ki
je prišel mimo, je lahko s
korcem zajel vodo in
pil.
MESTO UPORABE:
veža ali kuhinja.
ČAS UPORABE:
okoli 70 let in več.
MERE: d=44 cm;
2r= 14 cm; v=7 cm;
GRADIVO: baker
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 074
Na bakreno posodo je zakovičeno bakreno držalo z rahlim
žlebom, za boljšo odpornost proti zvijanju. Na vrhu je kljuka, da se lahko
zajemalka obesi na žebelj v bližini vedra z vodo. Posoda ima razširjen in
zavihan rob. Dno je zaobljeno, vendar na sredini še vedno ravno.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 075
ŠT.
NEG.: 2; 3;/IV
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: NAPRAVA ZA GROBO ČIŠČENJE ŽITA
IN
FIŽOLA, VETRNICA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PAJKəL, VETəRN'CA
|
|
UPORABA: za grobo
čiščenje žita; za čiščenje fižola; žito
v zrnju, že omlačeno,
so dali v odprtino in ga na
ročni pogon v vetrnici
vrteli, da bi ga ločili od plev.
zrnje je bilo težje in
je iz vetrnice padalo na enem
koncu, pleve pa so iz
vetrnice padale – z vetrom –
na drugem koncu.
MESTO UPORABE:
na podu.
ČAS UPORABE:
okoli 80 let in več.
MERE: d=140 cm;
v=134 cm; š=49 cm;
GRADIVO: les,
železo (lito)
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA
- 075
Naprava ima ogrodje iz lesa. Na ogrodje so pritrjene tanke
deščice, ki zapirajo notranji prostor in usmerjajo potovanje zraka. Najbolj
vitalni deli ( zobniki, držalo za ročni pogon, ogrodje in os) so železni. Na
os je pritrjeno kolo z lesenimi loputami. Ta del naprave je zunaj viden kot
pol valj. Ob strani je še odprtina za žito, ki ima še polno plev. Spodaj pa
je lesen žleb za prečiščeno žito.
Čiščenje žitnega zrnja je bilo zelo zamudno in tudi težavno delo. Kmetje so si zato že v prvih desetletjih
20. stoletja nabavljali pajklne. Z njimi so potem žito spajklali in opustili
stari način čiščenja žita. Do danes so stari način čiščenja opustili že
povsod.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 076
ŠT.
NEG.: 4/IV
|
GESLO: 1. 1. PREHRANA
1. 1. 1. Pribor za pripravo hrane
1. 7. 2. 1. Pletarski izdelki
IME PREDMETA: LESA ZA SUŠENJE SADJA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: LESA
|
|
UPORABA: za
hitro sušenje sadja v krušni peči. To so bile
le manjše količine sadja.
Peč je morala biti vroča
kot za peko kruha.
Sadje so sušili nekaj dni in med
tem je bilo treba
večkrat zakuriti. V glavnem pa
kmetje niso sušili v
peči, ampak v sušilnici za sadje.
MESTO UPORABE: v
peči.
ČAS UPORABE:
MERE: d=110 cm;
š=40 cm;
GRADIVO: les –
leskova palica, prepletena z vitrami, izde-
lanimi iz leskove
palice (narezane iz zunanje plasti
leske).
KRAJ IZDELAVE:
doma
ČAS IZDELAVE:
1970
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec,
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 076
Ogrodje tvori vrbova ali leskova palica, ki je oblikovana
kot zgoraj stisnjena črka u tako, da se oba kraka stikata. Prostor med obema
krakoma pa je prepleten z vzdolžnimi šibami in prečnimi vitrami, ki so
ovite okoli oporne palice.
»Sušenje sadja, predvsem jabolk, hrušk in sliv ter fig
(ponekod po Istri) je bilo še pred dvema desetletjema » (t. j. 1958) »precej
v navadi; ponekod so še med obema vojnama gospodinje nasušile polne skrinje
hrušk in krhljev. V zadnjih letih pa sadje vse bolj predelujejo v mošt in
žganje. Že Valvasor omenja, da so na Kranjskem posušili veliko jabolk in
hrušk, največ tepk, v posebnih sušilnicah.« (Makarovič, Kmečko gospodarstvo
na Slovenskem, 111).
»Po starem so bile lese pletene, navadno iz leskovih
viter, nekaj desetletij sem pa so že narejene iz smrekovih letev. Pod lesami,
ki so v vrsti naložene druga nad drugo, je kurišče, nekako v razdalji
poldrugega metra, da se lese ne vžgejo in da se sadje počasi suši. V
navedenih sušilnicah so v preteklosti sušili tudi lan.« (Makarovič, Kmečko
gospodarstvo na Slovenskem, 111).
Na Slivni ne pomnijo,
da bi v sušilnicah za sadje sušili tudi lan, na bližnjih Vačah, ob
poti proti Kleniku pa obstaja sušilnica, ki je posebej prilagojena za sušenje
lanu.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 077
ŠT.
NEG.: 5/IV
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 17. Čevljarstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: PODSTAVEK ZA POPRAVILO ČEVLJEV
IME PREDMETA V
DIALEKTU: ŠUŠTARSKA TACA
UPORABA: za popravilo
ali izdelavo čevljev; čevelj so nataknili
na podstavek in so
tako lahko zakrivili žebljičke, če
so razmajani
pokukali iz podplata. Čevljarja sta bila
Dolinar in Garantini
(stric sedanjega gospodarja Vik-
torja na Kleniku).
|
|
MESTO UPORABE:
čevljarska delavnica ali gospodinjstvo
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: v=81 cm;
š=13 cm; deb.=5 cm
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 077
Železni del spominja na majhno nogo brez prstov, katere
podplat je gladek. Meča noge so votla cev, katere odprtina se klinasto
zaključi. V odprtino je nasajen lesen
držaj, ki se vpne tako, da podplat gleda navzgor. Tako je orodje pripravljeno
za popravilo podplatov pri čevljih.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 078
ŠT.
NEG.: 7/IV
|
GESLO: 1. 10. NOTRANJA OPREMA
1. 10. 1. Pohištvo
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: MIZA ZA MESENJE TESTA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: METəRGA
|
|
UPORABA: miza za
mesenje in vzhajanje testa. Metrga je bila
v hiši običajno tam, kjer
je bila črna kuhinja. Včasih
so jo uporabljali tudi
za glavno jedilno mizo v hiši. V
predalu so bili razni gospodinjski pripomočki, kruh pa
je bil v metrgi.
MESTO UPORABE:
kuhinja; hiša
ČAS UPORABE: 80
let in več – do danes
MERE: v=83 cm;
d=122 cm; š=75 cm;
GRADIVO: les
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: J. Kimovcu je metrgo podaril Lovše
Iz Slivne
ČAS PRIDOBITVE:
1995
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 078
To je miza, ki pod površino – desko na vrhu - skriva
korito. Vrhnjo plast mize – desko
- so sneli in so v koritu mesili
in shranjevali kruh. Pod koritom je predal. Štiri - zaradi širokega
korita nekoliko krajše - noge
omogočajo, da miza stoji. Navadno je nameščena v kmečki »hiši« ali kuhinji.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 079
ŠT.
NEG.: 8/IV
|
GESLO: 3. 3. IGRA ODRASLIH IN OTROŠKA IGRA
3. 3. 1. Otroške igrače
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: SANKE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: SANKE
|
|
UPORABA: za
prevoz ljudi po snegu; sanke so uporabljali
predvsem za
razvedrilo; sankala so se tudi dekleta
do 20. leta.
MESTO UPORABE:
zunaj, na snegu
ČAS UPORABE: okoli
70 let in več
MERE: d=117 cm;
š=35 cm; v=32 cm;
GRADIVO: les,
železo, aluminij
KRAJ IZDELAVE:
doma
ČAS IZDELAVE:
1970
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: zelo slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: lastnik je predmet sam izdelal
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 079
Spodnji dve oglati palici sta navzgor ukrivljeni in spodaj
okovani z železnim trakom. Nanju sta pritrjena dva nosilca, ki povezujeta obe
krivi palici in nosita desko za sedenje na vrhu. Nosilca in spodnji palici so
med seboj povezani z dvema železnima paličicama, oblikovanima v obliki črke V.
Kmečki otroci so pri svojih igrah morali uporabiti vse
predmete, ki so jih našli v svojem okolju. Kupovanje igrač ni bilo v navadi,
pa tudi otroštvo je bilo zelo kratko in že zgodaj prepleteno s številnimi
obveznostmi. Redki posebej za igro izdelani predmeti so bili domači izdelki.
Za izdelavo teh predmetov so uporabljali les, iz katerega so za deklice
izdelovali miniaturne kose pohištva, da so se čimprej privajale na svojo
materinsko vlogo, izdelovali pa so tudi sani, smuči, hodulje, majhne živali
in podobno.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 080
ŠT.
NEG.: 9/IV
|
GESLO: 1. 12. NOŠA
1. 12. 2. Različni pripomočki
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
IME PREDMETA: PRIPOMOČEK ZA SEZUVANJE ŠKORNJEV
IME PREDMETA V
DIALEKTU: ZAJC
UPORABA: za
sezuvanje škornjev na domačiji. Kmetje so nosili so
visoke škornje, ki
jih brez pomoči sicer ne bi mogli
sezuti. Z zajcem jim
je to uspelo.
MESTO UPORABE:
veža, hiša, prostor, kjer so bili čevlji.
ČAS UPORABE:
80 let in več;
|
|
MERE: d=57 cm;
š= 16 cm;
GRADIVO: les
KRAJ IZDELAVE:
domači izdelek
ČAS IZDELAVE:
1940
IZDELOVALEC:
STANJE OHRANJENOSTI:
dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960; doma narejeno
ČAS PRIDOBITVE:
1940
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 080
To je deščica, pod katero je prečno pritrjena še ena
deščica, tako da deluje kot gugalnica. Daljša deščica je oblikovana v obliki
črke C v dva roglja, tako da je pripravna za sezuvanje škornjev in drugih
čevljev, ki se vtaknejo med oba roglja.
Lesene »zajce« so uporabljali moški za sezuvanje škornjev,
hranili pa so jih običajno v velikem
prostoru, v »hiši« pod klopjo, ki je
bila okoli krušne peči, ali pa v veži.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 081
ŠT.
NEG.: 10/IV
|
GESLO: 1. 5. ŽIVINOREJA
1. 5. 1. Orodje za pripravo krme
1. 7. 13. 1. Izdelki iz roženine
IME PREDMETA: OSELNIK
IME PREDMETA V
DIALEKTU: VəSəNK
UPORABA: za namakanje
in shranjevanje brusilnega kamna.
V oselniku je bil nameščen kamen za
brušenje
kose. Brusili so po občutku; Brušenje je posebna
spretnost, ki so se je kmetje učili od otroških let naprej.
|
|
MESTO UPORABE:
na travniku, privezano ob pasu;
ČAS UPORABE: 70
let in več, dokler so travo ročno kosili
MERE: d=29 cm;
š=11 cm;
GRADIVO:
roževina (goveji rog)
KRAJ IZDELAVE:
rogov so imeli dovolj od svoje goveje živine.
ČAS IZDELAVE:
1965
IZDELOVALEC:
Jože Kimovec
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: rog je lastnik sam primerno prilagodil
ČAS PRIDOBITVE:
1965
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 081
To je prazen goveji rog – torej roževina, koščeni del je
pa odstranjen. Na širšem delu sta dve odprtini, skozi kateri je napeljana vrv, ki se priveže okoli pasu,
tako da je odprtina obrnjena navzgor.
Oselnik so imeli moški pri košnji vedno obešen za
pasom. V njem je bila okisana voda, s
katero so močili brusilni kamen. Ostrina kose se je med košnjo hitro
izgubljala in je bilo treba koso kar
naprej brusiti. Ko je bila kosa sklepana, so v oselnik v natakali samo vodo.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 082
ŠT.
NEG.: 11/IV
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 3. 1. Suhorobarski izdelki
IME PREDMETA: REŠETO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: REŠET'
UPORABA: za
čiščenje žita, preden so ga odpeljali v mlin;
ko so žito
prečistili skozi vetrnico, je bilo to
grobo čiščenje.
Čiščenje z rešetom je bilo še
fino čiščenje.
|
|
MESTO UPORABE:
na podu ali v kašči.
ČAS UPORABE:
okoli 70 let in več
MERE: 2r=41 cm;
v=13 cm;
GRADIVO: les, kovinska
mreža; lahko tudi mreža iz viter;
KRAJ IZDELAVE:
Ribnica
ČAS IZDELAVE:
1970
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobro ohranjeno
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 082
Širši obroč je iz klanega smrekovega lesa in zvit nad
paro. Žičnata mreža je napeta preko večjega obroča in je s tanjšim obročem,
ki se tesno prilega, fiksirana na širši obroč.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 083
ŠT.
NEG.: 12/IV
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 7. 13. 2. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOPALO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: SKOPOVAČ
|
|
UPORABA: za
izkopavanje gnoja iz voza; S skopovačem so
odkopali gnoj iz voza
in so na njivi naredili enako-
merne kupe. Potem so
kupe razmetali še z vilami.
MESTO UPORABE:
na njivi in na vozu;
ČAS UPORABE:
okoli 100 let in več – do danes, kjer ni
trosilcev;
MERE: d=125 cm;
š=17 cm; glob.=16 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
držaj doma; ukrivljene »vile« so
kupljene
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 083
Na leskovo držalo je nasajeno uho železnega dela. Le ta je
zgrajen iz ušesa in treh krajših zob (pri navadnih vilah so daljši), ki leže
pravokotno na držalo.
Na gnojišču, kjer se je zbiral, je moral biti gnoj zelo
stlačen, da zrak ni imel dostopa. Pred vsako uporabi so ga morali zato
najprej skopati, šele potem so ga lahko iz gnojnega kupa naložili na voz ali
v koše. Ko so gnoj pripeljali na
travnik ali njivo, so ga morali moški spet najprej skopati iz voza, potem pa
so ga ženske z vilami raztrosile po vsej površini njive ali travnika.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 084
ŠT.
NEG.: 13/IV
|
GESLO: 1. 6. SADJARSTVO
1. 6. 2. Kletarsko orodje in priprave
1. 7. 6. 1. Sodarski izdelki
IME PREDMETA: LIJ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: LAKUNCA
|
|
UPORABA: za
zlivanje mošta v sod.
MESTO UPORABE: v
kleti
ČAS UPORABE: 70
let in več
MERE: d=55 cm;
š=34 cm; v=24 cm;
GRADIVO: les
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 084
To je lesena posoda, izdelek sodarske obrti. Na eni strani
so doge daljše (torej je posoda višja), kot na drugem. Kjer se je vlivalo v
posodo, je nižji del posode, višji del je preprečeval pljuskanje – polivanje
tekočin. Dva železna obroča sta zadostovala, da se posoda ni razletela. Dno
je bilo preluknjano in luknja je bila podaljšana z leseno cevjo, ki je bila
nekoliko manjšega premera kot luknja v sodu, kamor se je tekočina iz »lakunce«
prelivala.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 085
ŠT.
NEG.: 14/IV
|
GESLO: 1. 6. SADJARSTVO
1. 6. 2. Kletarsko orodje in priprave
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: MLIN ZA SADJE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: MALəN ZA SADJE
|
|
UPORABA: je
naprava za mletje sadja. Celo sadje so metali v
odprtino. Z vrtenjem so
ga zmleli in je bilo tako
pripravljeno za
prešanje. Ko še ni bilo mlinov, so
sadje tolkli – od tod
tudi ime »tolkovec«.
MESTO UPORABE:
ob preši
ČAS UPORABE:
okoli 80 let
MERE: v=109 cm;
d=150 cm; š=30 cm;
GRADIVO: les in
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slabše ohranjeno
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 085
Na leseni klopci je odprtina, v kateri je vrteče leseno
kolo z noži. Tudi ob strani odprtine so noži. Leseno korito služi za sadje,
ki zaradi težnosti drsi proti vrtečim se nožem. Zmleto sadje pade v
nastavljeno posodo pod klopco. Na eni strani je železna ročica za ročni
pogon, na drugi pa lesen vztrajnik, ki je narejen kot križ s kladivci.
Ročica, os in noži so iz železa. Vsi ostali deli so leseni.
»Že nekaj desetletij je v navadi, da kmetje večino sadja,
ki je namenjeno za mošt, prej zmeljejo na sadnih mlinih, podobno kot grozdje,
ponekod ga zrežejo kar v reporeznici. Nato ga predenejo še v stiskalnico.
Podobno kot za stiskanje grozdja v vinorodnih krajih, poznajo tudi za
stiskanje sadja več vrst stiskalnic, ki so podobne ali tudi prav take kot
tiste za grozdje. V vinogradniških območjih uporabljajo za stiskanje sadja
iste stiskalnice kot za grozdje. In kot pri grozdju, tudi pri prešanju sadja
teče mošt v podstavljeni škaf, iz katerega ga precedijo v sod, v katerem vre, vn meče (Mengeš in okolica). Med vrenjem
ga nato zalivajo z drugim moštom, ker bi se sicer skisal. Ko je mošt goden,
ga pretočijo v sode in steklenice, ki jih spomladi ponovno pretočijo in
vržejo usedlino proč.
Po vrsti sadja, iz katerega je mošt narejen, ločijo po
Gorenjskem jabučnk iz jabolk in hruškouc iz hrušk.«
(Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, 113)
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 086
ŠT.
NEG.: 15/IV
|
GESLO: 1. 6. SADJARSTVO
1. 6. 2. Kletarsko orodje in priprave
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: STISKALNICA NA UTEŽ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PREŠA
|
|
UPORABA: je
naprava za stiskanje sadja. Zmleto sadje dajo v
koš za stiskanje. Zaradi uteži, ki je
nameščena na
stiskalnici, se sadje počasi stiska. Ta
postopek traja
približno eno uro in ga imenujejo »grobo
prešanje«.
Za fino stiskanje, pri katerem so izgube
najmanjše,
stiskajo sadje dve do tri ure, včasih pa
ga pustijo
celo čez noč v stiskalnici.
Stisnjen ostanek sadja imenujejo »cegli«.
Kadar iz
ceglov kuhajo žganje, sadje stiskajo samo
grobo.
MESTO UPORABE:
ob kašči; ob hlevu; v gospodarskem poslopju
Ali ob njem; lahko
tudi pod kozolcem;
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: v=270 cm;
d1=270 cm; d2= 540 cm; glob.=55 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Zg. Slivna
ČAS IZDELAVE:
1930
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE OHRANJENOSTI:
srednje dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 086
Spodnji tram stiskalnice na utež, ki je navadno iz
hruškovega lesa, ima zgoraj v les narejene žlebove, kamor se prilega koš ( to
je lesena, oglata razstavljiva posoda s špranjami ). Utori v obliki žlebov so
napeljani tudi stran od koša do posode, kamor se steka sladka tekočina po
prešanju - stiskanju zmletega sadja. Na ta nosilni masivni tram sta pritrjena
na vsaki strani dva vzporedna pokončna tanjša trama, ki sllužita kot opora in
vodilo za sleme. Med temi pokončnimi trami je kot vzvod nameščen prešpan
(močan tram) imenovan tudi sleme, ki je narejen iz bukovega lesa. Na eni
strani je bilo sleme vpeto med tramova tako, da je bilo možno z deščicami
spreminjati višino njegove namestitve. Na drugi strani pa je nanj pritrjena
vrtljiva, ovalna (kamnita) utež. Skozi os uteži je napeljan okrogel tram z
navoji (hruškov les). Če se je utež vrtela, se je tram z navoji skupaj z
utežjo dvigoval (sleme je pritiskalo proti tlem) zaradi lesene matice, ki je bila pritrjena
v slemenu. Nad košem v slemenu je narejena vdolbina, kamor se namesti krajši
tram, da pritiska na pokrov koša pri vrtenju uteži.
»Že nekaj desetletij je v navadi, da kmetje večino sadja,
ki je namenjeno za mošt, prej zmeljejo na sadnih mlinih, podobno kot grozdje,
ponekod ga zrežejo kar v reporeznici. Nato ga predenejo še v stiskalnico.
Podobno kot za stiskanje grozdja v vinorodnih krajih, poznajo tudi za
stiskanje sadja več vrst stiskalnic, ki so podobne ali tudi prav take kot
tiste za grozdje. V vinogradniških območjih uporabljajo za stiskanje sadja
iste stiskalnice kot za grozdje. In kot pri grozdju, tudi pri prešanju sadja
teče mošt v podstavljeni škaf, iz katerega ga precedijo v sod, v katerem vre, vn meče (Mengeš in okolica). Med
vrenjem ga nato zalivajo z drugim moštom, ker bi se sicer skisal. Ko je mošt
goden, ga pretočijo v sode in steklenice, ki jih spomladi ponovno pretočijo
in vržejo usedlino proč.
Po vrsti sadja, iz katerega je mošt narejen, ločijo po
Gorenjskem jabučnk iz jabolk in hruškouc iz hrušk.«
(Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, 113)
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 087
ŠT.
NEG.: 16/IV
|
GESLO: 1. 6. SADJARSTVO
1. 6. 2. Kletarsko orodje in priprave
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: STISKALNICA NA VIJAK
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PREŠA
|
|
UPORABA: je modernejša
naprava za hitrejše stiskanje sadja.
Namesto
uteži je nad košem za stiskanje, na vijaku, nameščena ploskev, ki z vrtenjem
vijaka vse bolj
trdno
pritiska na vsebino koša.
MESTO UPORABE:
ob gospodarskem poslopju; na
vozu; v
posebnem prostoru….
ČAS UPORABE: 50
let in več – do danes.
MERE: d1=104 cm;
d2=4 m; š=66 cm; š2=116 cm;
V=128 cm; 2r1 koles
voza=51,5 cm; 2r2=77 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS PRIDOBITVE:
1998
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 087
Ogrodje stiskalnice na vijak je železno in oblikovano
tako, da daje oporo košu in omogoča odtok mošta po stiskanju sadja. Koš je
oblike valja in doge so iz lesa. Skozi os valja je napeljana železna palica z
navojem – velik vijak. Zgoraj je velika krilna matica, pod katero je pokrov z
luknjo za ogromen vijak. Ker so to veliko prešo včasih prevažali od hiše do
hiše, je nameščena na vozu skupaj z sodom in lakunco (lesenim lijem).
»Že nekaj desetletij je v navadi, da kmetje večino sadja,
ki je namenjeno za mošt, prej zmeljejo na sadnih mlinih, podobno kot grozdje,
ponekod ga zrežejo kar v reporeznici. Nato ga predenejo še v stiskalnico.
Podobno kot za stiskanje grozdja v vinorodnih krajih, poznajo tudi za
stiskanje sadja več vrst stiskalnic, ki so podobne ali tudi prav take kot
tiste za grozdje. V vinogradniških območjih uporabljajo za stiskanje sadja
iste stiskalnice kot za grozdje. In kot pri grozdju, tudi pri prešanju sadja
teče mošt v podstavljeni škaf, iz katerega ga precedijo v sod, v katerem vre, vn meče (Mengeš in okolica). Med
vrenjem ga nato zalivajo z drugim moštom, ker bi se sicer skisal. Ko je mošt
goden, ga pretočijo v sode in steklenice, ki jih spomladi ponovno pretočijo
in vržejo usedlino proč.
Po vrsti sadja, iz katerega je mošt narejen, ločijo po
Gorenjskem jabučnk iz jabolk in hruškouc iz hrušk.«
(Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, 113)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 088
ŠT.
NEG.: 17; 18;/IV
|
GESLO: 1. 5. ŽIVINOREJA
1. 5. 1. Orodje za pripravo krme
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: SLAMOREZNICA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: SLAMOREZəNCA
UPORABA: za
rezanje slame in sena za živinsko krmo. Za boljši
izkoristek vseh vrst
pridelkov, namenjenih za živalsko
krmo, so narezano
slamo in seno mešali s temi pridelki.
Šele ko so oboje
zmešali, je bila to potem krma za
živino.
MESTO UPORABE:
na podu;
ČAS UPORABE:
okoli 80 let
|
|
MERE: d=200 cm;
2r=120 cm; v=100 cm; š=38 cm;
GRADIVO: lito
železo; les
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje slabo
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 088
Veliko kolo je vztrajnik, na katerem sta nameščena dva
nekoliko zaokrožena noža. Na vztrajniku je nameščena tudi ročica za ročni
pogon vztrajnika. Poleg ročnega pa je možen tudi nožni pogon preko pedala in
vzvoda do zobnikov. Ti so povezani z dvema bradavičastima, železnima valjema,
ki grabita seno ali slamo v koritu in jo potiskata proti vrtečim se nožem.
Zobniški sistem je zavarovan z železnim ščitnikom, ki je okrašen.
»S prehajanjem pašne živinoreje na hlevsko, je postalo
krmljenje živine – ne samo v zimskem, ampak tudi v poletnem času, razen v
krajih, kjer so še obdržali dopolnilno ali celodnevno letno pašo – zelo
pomembno. Redno in dobro krmljeno živino so tako živinorejci vsestransko in
bolje izkoriščali. Prav v zvezi s krmljenjem poznajo še danes pregovor:
»Krava pri gobcu molze.«
Glavna živinska krma je bila v zimskem času še vse 19.
stoletje seno, nakošeno po nižinskih
ali planinskih travnikih. Povečani potrebi po krmi – v času
ekstenzivne živinoreje je bilo krmljenje omejeno le na zimski čas – so
skušali v 18. stoletju zadostiti z uvajanjem krmilnih rastlin, predvsem
raznih vrst detelj. Vendar je to počasi napredovalo, saj se je detelja
uveljavila šele v drugi polovici 19. stoletja. Kot dopolnilna krma so bile v
istem času uvedene tudi korenovke in krompir.
Poleg navedene pripravljajo kmetovalci tudi mešano krmo,
tako rezano slamo pomešano z deteljo rezanco.«
(Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, 153)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 089
ŠT.
NEG.: 19; 20;/IV
|
GESLO: 1. 6. SADJARSTVO
1. 6. 2. Sadjarsko orodje in priprave
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: NAPRAVA ZA ŽGANJEKUHO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: OPREMA ZA KUHO ŠNOPCA
|
|
UPORABA: za
kuhanje žganja. Pred kuhanjem so sadje (včasih kar
celo) namočili v
sodih, ki so vsebovali nekaj vode. To zmes so potem
pustili goditi. Ko je
bilo godno, je sadje potonilo in to je pomenilo, da
je zmes pripravljena
za kuho. Včasih so sod s tako pripravljeno zmesjo
»zabili« in so lahko
zmes skuhali kadarkoli.
Postopek kuhanja:
Sadje so nalili v
kotel, pod katerim so kurili. Ko je zmes zavrela, so se
hlapi utekočinjali po cevi skozi
hladilnik (sod z vodo) in so na spodnjem
koncu hladilnika v majhnem curku pritekli
ven kot 1. žganje ali »langa«.
To žganje so potem po enakem postopku še
enkrat skuhali. Pod kotlom je
treba primerno kuriti, saj se, če preveč
gori, žganje lahko zažge. Iz sedmih
kotlov dobijo en kotel lange. Ko jo
ponovno prekuhajo, najprej priteče »ta bev«,
ki ga vržejo stran, nato 2 dcl cveta, ki
ga uporabljajo za rane, šele potem priteče
pravo žganje.
MESTO UPORABE:
prostor za kuhanje žganja;
lopa ob gospodarskem
poslopju;
ČAS UPORABE:
okoli 100 let;
MERE: Hladilnik:
v=80 cm; 2r=56 cm; d=120 cm;
Kotel: v=68 cm; 2r=40
cm;
GRADIVO: baker;
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE OHRANJENOSTI:
slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 089
Bakreni kotel ima spodnji del ( za vsebino, ki jo imamo
namen kuhati) z dvema ročkama in s pokrovom, ki ima na sredini gobasto
oblikovan del. Iz tega dvignjenega dela sta napeljani dve bakreni cevi. Ti
cevi sta nasajeni v drugi dve cevi, ki potekata od vrha soda skozi hladno
vodo do dna in spodaj na prosto.
»Čeprav že Valvasor omenja za 17. stoletje brinjevec, ki
so ga kuhali po Kranjskem, moremo domnevati, da se je po posameznih območjih
močneje razširilo kuhanje žganja žele v prvi polovici 19. stoletja.«
(Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, 114)
»Kuhanje žganja, s katerim se danes bolj ali manj
ukvarjajo na vseh območjih Slovenije, kaže razmeroma enoten značaj. Tako na
splošno poimenujejo žganje žgane, žgajne, šno0ps, v severovzhodni Sloveniji
pa žganica. Nadrobneje spet poimenujejo žganje, prav tako kot mošt, po vrsti
sadja, iz katerega je narejen. Tako po Gerenjskem hrušuc iz hrušk, jabučenk ali
sadjuc iz jabolk, češpluc ali slivuc iz češpelj ipd. Iz
grozdnih tropin pa kuhajo v vinorodnih krajih trupinovc.«
(Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, 114)
Žganje kuhajo od jeseni naprej; velikokrat tudi pozimi.
Sadje, iz katerega kuhajo žganje, je največkrat slabše kakovosti, če sadja ne
morejo prodati, pa žganje skuhajo tudi iz kakovostnega sadja.
Vsako kmečko gospodarstvo opravi kuhanje zase in praviloma
je to moško delo.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 090
ŠT.
NEG.: 1/V
|
GESLO: 1. 10. NOTRANJA OPREMA
1. 10. 3. Svetila
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: RUDARSKA SVETILKA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: AKUMULATORSKA KNAPUSKA
LAMPA
UPORABA: za svetilo
v rudniku. Svetilka je bila napolnjena z
energijo, da je 8 ur
lahko svetila.
MESTO UPORABE:
v rudniku.
ČAS UPORABE:
okoli 60 let in več
MERE: v=44 cm;
2r=10 cm;
GRADIVO:
železo, steklo, kemikalije
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
|
|
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od Laznika iz Trbovelj
ČAS PRIDOBITVE:
1970
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 090
Spodaj je nameščena posoda z elektrolitom in svinčenimi
elektrodami. Pokrov vsebuje žarnico z okovjem, ki je zaščitena z debelejšim
steklenim zvonom. Nad pokrovom je kovinski obroč s kavljem.
Takšno svetilko (ne te) je Jože Kimovec uporabljal, ko je
bil kot rudar zaposlen v Zagorju.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 091
ŠT.
NEG.: 2/V
|
GESLO: 1. 9. PROMET, KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA
1. 9. 7. Komunikacijska sredstva
1. 11. 5. Izdelki iz različnih kovin in
umetnih
mas
IME PREDMETA: RADIO KOSMAJ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: RADIO
|
|
UPORABA: za
poslušanje radijskih postaj. Radio je bil kupljen
po zvezah in
poznanstvih; po 2. svetovni vojni je bil
pri Kimovcu to prvi
radio pri hiši in najbrž tudi v Slivni.
MESTO UPORABE: v
hiši
ČAS UPORABE: 50
let in več
MERE: d=42 cm;
v=26 cm; š=17 cm;
GRADIVO: les,
steklo, žica
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
narejeno v tovarni
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 091
Radio je lesena škatla z okenčkom, ki je pokrit z okrasnim
blagom. Na drugi strani blaga je opaziti zvočnik. Na desni strani je okroglo
zastekljeno okence s kazalcem, ki nam
pokaže katero radijsko postajo
poslušamo in na katerih valovih. Pod okroglim okencem sta dva gumba. Levi
gumb je za reguliranje glasnosti zvoka, desni pa za iskanje postaj.
Notranjost je še vedno nedotaknjena z magičnim očesom, elektronkami,
vrtljivimi kondenzatorji, varovalkami upori itd.
Začetki radia Slovenija segajo v dvajseta leta 20.
stoletja. Radio je bil nekaj posebnega še v petdesetih letih in je govoril o
premožnosti in modernih nazorih lastnika.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 092
ŠT.
NEG.: 3/V
|
GESLO: 1. 9. PROMET, KOMUNIKACIJSKA
SREDSTVA
1. 9. 7. Komunikacijska sredstva
1. 11. 5. Izdelki iz različnih kovin in
umetnih
mas
IME PREDMETA: TELEFON
IME PREDMETA V
DIALEKTU: TELEFON NA GEPL
|
|
UPORABA: za
medkrajevno telefoniranje. Slivna in Vače sta
imela 1 stalno skupno
linijo. Dopoldan so z vrtenjem
ročice na telefonu
pozvonili v pošti na Vačah in ta
jih je vezala naprej.
Ob popoldnevih so imeli direktno
zvezo, če niso linije
prevzele Vače (oz. poštni delavec
iz Vač na svojem
domu).
MESTO UPORABE: v
hiši
ČAS UPORABE: v
Slivni 25 let – do 1980
MERE: v=18 cm;
š=26 cm
GRADIVO:
bakelit, različne kovine
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od Laznika iz Trbovelj
ČAS PRIDOBITVE:
1975
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - O92
Telefon ima kovinsko ohišje z belo tablico, kamor lahko
kaj zabeležimo. Ob strani je ročica, katere vrtenje povzroči kroženje
električnega toka, oziroma klic k centrali, da nas poveže z želeno številko.
Ob telefonu je ena od dveh oglatih baterij, ki jih je vsak telefon
potreboval. Črna bakelitna slušalka je položena na bakelitne vilice (vilice
so del stikala), ki se pod težo slušalke znižajo in s tem prekinejo pogovor.
Telefon je še uporaben. Takih telefonov je bilo pred dvajsetimi leti (v
osemdesetih letih 20. stol.) na Vačah
deset. Vsaka večja vas je imela enega
za nujne primere. Vsi ti telefoni so bili povezani s pošto in je bilo možno
telefonirati samo med uradnimi urami pošte. Dežurni telefon je imel samo
poštni delavec iz Vač na svojem domu, ki je bil ravno zaradi svoje funkcije
najbolje informirana oseba v kraju.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 093
ŠT.
NEG.: 4/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 5. Mizarstvo
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: MIZARSKA ŽAGA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: TIŠLARSKA ŽAGA
|
|
UPORABA: za
splošna dela v mizarstvu. To je eno glavnih
orodij za mizarska
dela – za prečno žaganje lesa
MESTO UPORABE:
mizarska delavnica ali na domačijah.
ČAS UPORABE:
okoli 80 let in več, do prve polovice 20. stol.
MERE: d=95 cm;
š=40 cm
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače – leseni del; rezilo je kupljeno;
ČAS IZDELAVE:
1965
IZDELOVALEC:
Brvar - mizar
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje ohranjena
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 093
Sleme (smrekov les) je najmočnejši in osrednji del žage.
Na vsaki strani slemena sta v žleb gibljivo nameščeni ročici iz tršega lesa.
Zgoraj povezuje ročici napenjalna vrvica s količkom ali klinom, ki omogoča
zavijanje vrvice, da je spodnji del, kjer je vpet jekleni list ali platica,
pravilno napet. Obe ročki omogočata vrtenje jeklenega lista, da dobimo želeni
kot.
Tovrstne žage so uporabljali mizarji, pa tudi kmetje, za
ročno žaganje lesa. Naklon zobcev rezila kaže na to, da so žago uporabljali
za prečno žaganje lesa. Žaga ima ročki na obeh koncih in to nam govori o tem,
da sta z njo prečno žagala les dva človeka.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 094
ŠT.
NEG.: 5/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 10. Mlinarstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KLADIVO ZA KLEPANJE MLINSKEGA KAMNA
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KLADIU ZA KLEPAT MLINSK'
KAMN
|
|
UPORABA: za
klepanje mlinskega kamna. Mlinski kamen mora biti
robat. S tem kladivom
so nazobčali oz naostrili kamen,
da je lahko razdrobil vse vrste žit. Po
določenem času
– odvisno
od uporabe – je potrebno postopek ponoviti.
MESTO UPORABE: v
mlinu (v okolici Vač so bili mlini: pri
Boštjanu in v Hotiču;
na Moravškem pa sta bila mli-
narja Judež in Rotar).
Jože Kimovec je imel hišni mlin.
ČAS UPORABE:
okoli 200 let; v hišnem mlinu od začetka do
sredine 20. stoletja.
MERE: d=32 cm;
š=18 cm;
GRADIVO:
les, domače kovano železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače
ČAS IZDELAVE:
1950
IZDELOVALEC:
Juvan
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - O94
Kot vsako kladivo ima tudi to z ene strani leseni ročaj,
na katerega je nasajen železni del. Zagozda z druge strani onemogoča, da bi
se kladivo med udarjanjem snelo. Sredi kovinskega dela je odprtina za ročaj.
Obe strani železnega dela imata
kvadraten presek, ki se proti koncema manjša, tako, da sta proti koncu ožja.
En del je koničast in se uporablja za
izdelavo raz v mlinski kamen, drugi pa
se konča z ravno površino.
Za samotnejša, hribovita območja na Slovenskem je
značilno, da so nekatere samotne kmetije (npr. na Koroškem) imele v okviru
svojega gospodarstva tudi svoje hišne mline. Eden takih mlinov na
elektromotor je bil tudi pri Jožetu Kimovcu na Slivni. Ta je moral dobro skrbeti za ostritev
oziroma izsekovanje obeh mlinskih kamnov. Za to opravilo je uporabljal ostro
mlinsko kladivo.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 095
ŠT.
NEG.: 6/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: ROČNI VRTALNIK
IME PREDMETA V
DIALEKTU: POR MAŠINA
|
|
UPORABA: za
vrtanje različnih lukenj v lesene in železne pred-
mete. Naprava je na ročni pogon. Z vrtenjem
ročice se
vrti sveder in vrta. Z eno ročico sveder
držimo, z dru-
go poganjamo vrtanje. Danes je to napravo
nadomestil
električni vrtalni stroj.
MESTO UPORABE:
kovaška delavnica, kmečko gospodarstvo.
ČAS UPORABE:
okoli 100 let.
MERE: d=43 cm;
2r=22 cm;
GRADIVO: železo
– delno lito;
KRAJ IZDELAVE:
kupljeno v trgovini
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednja ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 095
Orodje je narejeno iz železa. Zgoraj je nekoliko širši
del, ki omogoča, da se lahko naslonimo na orodje in ga porivamo v material,
ki ga vrtamo. Zobniški prenos z ročico, ki jo vrtimo vzporedno z osjo orodja,
omogoča vrtenje glave, kamor se vpne sveder.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 096
ŠT.
NEG.: 7/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOVAŠKE KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje pri kovanju včjih kosov razgretega
železa.Te klešče se uporabljajo za
prijemanje okroglih
predmetov. Jože
Kimovec je te klešče uporabljal
za prijemanje določenih
delov pri popravilih kmeč-
kega orodja.
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS
UPORABE: 150 let in več; do prve
polovice 20. stol.
MERE: d=45 cm;
š=5 cm;
GRADIVO: domače
kovano železo
KRAJ IZDELAVE:
kovačnica v Pečah
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 096
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse bolj tanek. Večja dolžina
ročajev omogoča močnejši prijem na drugi strani in večjo oddaljenost od
žarečega predmeta. Oba dela sta spojena z zakovico. Druga stran je mnogo
krajša in oblikovana tako, da omogoča kovanje različnih izdelkov. Zato ima
kovač večje število podobnih klešč, ki se razlikujejo samo po obliki tistega
dela klešč, s katerim držimo vroči predmet, ki ga kujemo.
V našem primeru so to okrogle površine.
»Z dolgimi kleščami so kovači pri ročnem kovanju s
kladivom na nakovalu – »ampusu« »
(na Slivni mu rečejo »ambus«) »ali pa
pri kovanju s pomočjo kladiva na vodni pogon – držali večje kose razbeljenega
železa. Pred tem so v posebni peči s pomočjo kovaškega meha razkadili oglje,
da se je razžarelo in v njem različno dolgo, odvisno od velikosti, pustili
kos železa, ki so ga želeli obdelati. »
(Irena Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne
zveze v Celovcu, Diplomsko delo, inv.
št. 303)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 097
ŠT.
NEG.: 8/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
|
|
UPORABA: za
ščipanje konjskega roga pri podkovanju, oz. za
ščipanje
nohta (=kopita), na katerega je bila pritrjena konjska podkev.
MESTO UPORABE:
na konjskem kopitu
ČAS UPORABE:
MERE: d=47 cm;
š=6 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč.
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 097
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse tanjši. Oba dela sta spojena z
zakovico. Drugi del je oblikovan v obliki papagajevega kljuna in zelo kratek.
Uporabljajo jih za ščipanje konjskega roga pri podkovanju.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 098
ŠT.
NEG.: 9/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOVAŠKE KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje ploščatega železa
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE:
MERE: d=47 cm;
š=15/16 cm
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI:
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec;
OPIS PREDMETA - O98
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema šibkejši. Oba dela sta spojena z
zakovico. Klešče so ploščate in omogočajo držanje ploščatih predmetov.
»Z dolgimi kleščami so kovači pri ročnem kovanju s
kladivom na nakovalu – »ampusu« »
(na Slivni mu rečejo »ambus«) »ali pa
pri kovanju s pomočjo kladiva na vodni pogon – držali večje kose razbeljenega
železa. Pred tem so v posebni peči s pomočjo kovaškega meha razkadili oglje,
da se je razžarelo in v njem različno dolgo, odvisno od velikosti, pustili
kos železa, ki so ga želeli obdelati. »
(Irena Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne
zveze v Celovcu, Diplomsko delo, inv.
št. 303)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 099
ŠT.
NEG.: 10/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE IN
NAVADNE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje pri kovanju, za ščipanje kovinskih pred-
metov, npr. žebljev in
drugih tanjših predmetov.
MESTO UPORABE:
kovačnica, kmečko gospodarstvo
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: d=29 cm;
š=5 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK PREDMETA:
Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 099
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse bolj tanek. Oba dela sta
gibljivo spojena z zakovico. Del, s katerim prijemamo predmet, je v obliki dveh črk C.
Te klešče so
uporabljali kovači pri držanju
manjših predmetov, uporabljale pa so se tudi v okviru kmečkega
gospodarstva za različna dela, pri katerih je bilo potrebno karkoli prijeti,
oblikovati s tolčenjem ali izpuliti. Uporabljali so jih tudi za ščipanje
kovinskih predmetov – žebljev in drugih tanjših predmetov.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 100
ŠT.
NEG.: 11/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOVAŠKE KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje. Te klešče so na koncu prijemalke
zakrivljene za
stiskanje različnih železnih predmetov.
Tako so npr. morali
objemko na obeh straneh stisniti
skupaj, da so iz nje
lahko naredili držaj.
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: d= 62 cm;
š=8 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč.
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 100
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse bolj tanek. Večja dolžina
ročajev omogoča močnejši prijem na drugi strani in večjo oddaljenost od
žarečega predmeta. Oba dela sta spojena z zakovico. Druga stran je mnogo
krajša in oblikovana tako, da omogoča kovanje različnih izdelkov. Zato ima
kovač večje število podobnih klešč, ki se razlikujejo samo po obliki tistega
dela klešč, s katerim držimo vroči predmet, ki ga kujemo.
Oblika klešč omogoča stiskanje različnih železnih
predmetov – predvsem objemk.
»Z dolgimi kleščami so kovači pri ročnem kovanju s kladivom
na nakovalu – »ampusu« » (na Slivni
mu rečejo »ambus«) »ali pa pri kovanju
s pomočjo kladiva na vodni pogon – držali večje kose razbeljenega železa.
Pred tem so v posebni peči s pomočjo kovaškega meha razkadili oglje, da se je
razžarelo in v njem različno dolgo, odvisno od velikosti, pustili kos železa,
ki so ga želeli obdelati. »
(Irena Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne
zveze v Celovcu, Diplomsko delo, inv.
št. 303)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 101
ŠT.
NEG.: 12/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOVAŠKE KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje pri kovanju; za stiskanje večjih objemk.
Objemke so delali za
vozove, za drogove, skratka, na vseh kmečkih orodjih – za povezavo več delov
skupaj.
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: d=50 cm;
š=2r=11,5 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 101
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse bolj tanek. Večja dolžina
ročajev omogoča močnejši prijem na drugi strani in večjo oddaljenost od
žarečega predmeta. Oba dela sta spojena z zakovico. Druga stran je mnogo
krajša in oblikovana tako, da omogoča kovanje različnih izdelkov. Zato ima
kovač večje število podobnih klešč, ki se razlikujejo samo po obliki tistega
dela klešč, s katerim držimo vroči predmet, ki ga kujemo.
Oblika klešč – dva polkroga – je omogočala stiskanje na
čim manjši obseg.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 102
ŠT.
NEG.: 13/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOVAŠKE KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje in za prijemanje določene vrste okroglin –
za izdelavo kmečkih
orodij.
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: d=58 cm;
š= 9 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC: kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč.
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 102
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse bolj tanek. Večja dolžina
ročajev omogoča močnejši prijem na drugi strani in večjo oddaljenost od
žarečega predmeta. Oba dela sta spojena z zakovico. Druga stran je mnogo
krajša in oblikovana tako, da omogoča kovanje različnih izdelkov. Zato ima
kovač večje število podobnih klešč, ki se razlikujejo samo po obliki tistega
dela klešč, s katerim držimo vroči predmet, ki ga kujemo.
»Z dolgimi kleščami so kovači pri ročnem kovanju s
kladivom na nakovalu – »ampusu« »
(na Slivni mu rečejo »ambus«) »ali pa
pri kovanju s pomočjo kladiva na vodni pogon – držali večje kose razbeljenega
železa. Pred tem so v posebni peči s pomočjo kovaškega meha razkadili oglje,
da se je razžarelo in v njem različno dolgo, odvisno od velikosti, pustili
kos železa, ki so ga želeli obdelati. »
(Irena Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne
zveze v Celovcu, Diplomsko delo, inv.
št. 303)
Klešče so uporabljali za prijemanje določenih vrst
okroglin za izdelavo kmečkih orodij.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 103
ŠT.
NEG.: 14/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOVAŠKE KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje ploščatih površin brez roba
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: d=48 cm;
š=8 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podarjeno od kovača iz Peč
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 103
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse bolj tanek. Večja dolžina
ročajev omogoča močnejši prijem na drugi strani in večjo oddaljenost od
žarečega predmeta. Oba dela sta spojena z zakovico. Druga stran je mnogo
krajša in oblikovana tako, da omogoča kovanje različnih izdelkov. Zato ima
kovač večje število podobnih klešč, ki se razlikujejo samo po obliki tistega
dela klešč, s katerim držimo vroči predmet, ki ga kujemo.
»Z dolgimi kleščami so kovači pri ročnem kovanju s
kladivom na nakovalu – »ampusu« »
(na Slivni mu rečejo »ambus«) »ali pa
pri kovanju s pomočjo kladiva na vodni pogon – držali večje kose razbeljenega
železa. Pred tem so v posebni peči s pomočjo kovaškega meha razkadili oglje,
da se je razžarelo in v njem različno dolgo, odvisno od velikosti, pustili
kos železa, ki so ga želeli obdelati. »
(Irena Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne
zveze v Celovcu, Diplomsko delo, inv.
št. 303)
Klešče so uporabljali za prijemanje ploščatih površin brez
roba.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 104
ŠT.
NEG.: 15/V
|
GESLO: 1. 9. PROMET
1. 9. 2. Priprave za zaviranje
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: ZAVORE ZA SANI
IME PREDMETA V
DIALEKTU: PREMZA
|
|
UPORABA:
zaviranje pri vožnji s sanmi. Zavora je nameščena
na težkih saneh – saneh na vprego in
sicer pod glavno
smučko. Spodnji del je robat, da zavira.
MESTO UPORABE: sani
na strmih, ledenih pobočjih
ČAS UPORABE:
okoli 80 let , dokler so les spravljali s sanmi
MERE: d=19 cm;
š=11 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovaški izdelek
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 104
To je simetrični železni obroč iz ploščatega (4 mm
debelega) železa. Obroč je bolj kvadratne oblike in na eni strani višji.
Spodnji del je robat.
Zavore za sani so uporabljali za težke sani, v katere so
bili običajno vpreženi voli ali konji. Ko so spravljali les po strmih,
zaledenelih pobočjih, so zavirali z napravo za zaviranje, ki so jo zapeli na
zavornico.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 105
ŠT.
NEG.: 16/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KOVAŠKE KLEŠČE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KOVAŠKE KLEŠE
|
|
UPORABA: za
držanje pri kovanju; za različne prijeme vročega
železa pri izdelavi
kmečkih orodij.
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: d=40 cm;
š=5 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podarjeno od kovača iz Peč
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 105
Klešče so zgrajene iz dveh zrcalno enakih železnih delov.
Del z ročajema je daljši in proti koncema vse bolj tanek. Večja dolžina
ročajev omogoča močnejši prijem na drugi strani in večjo oddaljenost od
žarečega predmeta. Oba dela sta spojena z zakovico. Druga stran je mnogo
krajša in oblikovana tako, da omogoča kovanje različnih izdelkov. Zato ima
kovač večje število podobnih klešč, ki se razlikujejo samo po obliki tistega
dela klešč, s katerim držimo vroči predmet, ki ga kujemo.
»Z dolgimi kleščami so kovači pri ročnem kovanju s
kladivom na nakovalu – »ampusu« »
(na Slivni mu rečejo »ambus«) »ali pa
pri kovanju s pomočjo kladiva na vodni pogon – držali večje kose razbeljenega
železa. Pred tem so v posebni peči s pomočjo kovaškega meha razkadili oglje,
da se je razžarelo in v njem različno dolgo, odvisno od velikosti, pustili
kos železa, ki so ga želeli obdelati. »
(Irena Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne
zveze v Celovcu, Diplomsko delo, inv.
št. 303)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 106
ŠT.
NEG.: 17/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: SEKALO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: SEKAL' ZA ŽELEZ'
|
|
UPORABA: za
sekanje vročega železa; če je železna ploskev
tanka, lahko s tem sekalom sekajo tudi hladno
železo.
MESTO UPORABE:
kovačija
ČAS UPORABE: 100
let in več
MERE: d=33 cm;
š=10 cm;
GRADIVO: železo,
les
KRAJ IZDELAVE:
Peče
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
kovač iz Peč
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podarjeno od kovača iz Peč
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 106
Orodje zelo spominja na sekiro, vendar je manjše in bolj
debelo. Rezilo ni tanko, temveč ima kot bolj top. Uho ima debelejše stene.
Nasprotna stran rezila ima kvadraten nastavek za udarjanje s kladivom in je temu primerno tudi
debelejša. Leseno držalo omogoča, da
sekalo držimo na mestu, kjer bi želeli žico ali kak drug železen predmet
presekati. Ob enem pa je roka, s katero držimo, v varni razdalji od udarjanja
s kladivom.
S sekalom so kovači obdelovali železne predmete. S
kovaškim mehom so v posebni peči razkadili oglje, da se je razžarelo. V njem
so pustili železo, čas pa je bil odvisen od velikosti kosa železa. Železo so
potem držali s kleščami in ga na nakovalu - ambusu obsekovali s sekalom.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 107
ŠT.
NEG.: 18/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 9. Krovstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: PRIPOMOČEK ZA CINJENJE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: LETKOLəN
|
|
UPORABA: za
cinjenje. To je toplotno telo, ki so ga segrevali
in so ga uporabljali za
varjenje pločevinastih izdelkov s
cinom (npr.: žlebovi,
razne posode in drugo). Koničasta
glava je iz bakra,
držalo pa delno iz lesa, delno pa iz
kovine. S segrevanjem
glave so talili cin, ki so ga pri-
tikali na želeno
površino za cinjenje.
MESTO UPORABE:
pri mojstrih za izdelavo žlebov (špenglarji)
ČAS UPORABE:
okoli 70 let in več
MERE: d=45 cm;
š=2 cm
GRADIVO: baker,
železo, les
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS
PRIDOBITVE: 1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 107
Koničasta glava je bakrena. Železna palica povezuje
koničasto glavo z lesenim ročajem, ki palico obdaja. Les in železna palica
preprečujeta, da bi se mesto, kjer orodje držimo, preveč segrelo.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 108
ŠT.
NEG.: 19/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 18. Oglarstvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: GRABLJE ZA ŽERJAVICO
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
|
|
UPORABA: za razporejanje žerjavice pri pripravi oglja.
Grablje
so nasadili na držalo. Oglje je bilo vroče
in ga niso
mogli
prijemati z rokami, bilo pa ga je potrebno raz-
porediti
za ohladitev in ga odstranjevati.
MESTO UPORABE:
oglarji, na mestu žganja oglja
ČAS UPORABE:
okoli 100 let
MERE: d=29 cm;
š=10 cm; glob.=12 cm;
GRADIVO: železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 108
Orodje je narejeno iz dveh kosov 3 mm debele železne
pločevine. Zobje na grabljah so samo obrnjeni pravokotno na nosilni prečni
del. Uho je tudi iz železne pločevine,
ki je zvita v obod valja in podaljšana do ostalega železnega dela in nanj
prikovičena.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 109
ŠT.
NEG.: 20; 21;/V
|
GESLO: 1. 5. ŽIVINOREJA
1. 5. 1. Orodje za pripravo krme
1. 7. 13. 2. Izdelki iz lesa
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KLEPIVO ZA KLEPANJE KOSE
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KLEPIVəNK
|
|
UPORABA: Za
klepanje kos in srpov. Pripomoček je sestavljen iz
sedeža
in iz sprednjega dela, ki služi kot podstavek za klepanje kose. Koso
naslonijo na kovinski del, ki se imenuje »babca« in po njej udarjajo s
kladivom, dokler rezilo ne postane tanjše. To je veščina, ki jo je treba
znati, saj se v
nasprotnem primeru rezilo kose ali srpa
lahko povsem skrivi.
MESTO UPORABE:
kmečko gospodarstvo
ČAS UPORABE:
okoli 150 let – do danes, z modernejšimi
nastavki, tam, kjer
travo še kosijo ročno.
MERE: v=60 cm;
d=50 cm; š=25 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
kovačnice; les so obnavljali doma;
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjeslaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: kupljeno
ČAS PRIDOBITVE:
1960
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 109
Na desko sta zadaj v luknji nasajeni dve nogi, podobno kot
pri klopeh v starih kmečkih hišah. Deska je spredaj ožja, da jo lahko
nasadimo v odprtino sprednjega dela. To je v gozdu poiskana rogovila in
oblikovana tako, da veji tvorita nogi. Kjer sta veji zrasli, je v najširšem delu narejena luknja za zoženi
del klopi. Okroglo deblo, ki se dviga nad klopco, je obdano z železnim
obročem, da se ne razkolje. Na sredini kroga pa je železen predmet (ki je na
eni strani v obliki kvadra, na drugi pa koničast) , s koničastim delom zabit
v sredo okovanega dela.
»Za klepanje kos in srpov so uporabljali nizko posekano
deblo, v katerega so zabili podolgovat železen klep, ki so mu rekli »babca«,
nanj premično polagali rob rezila kose ali srpa in po njem udarjali s
posebnim kleparskim kladivom ki so mu rekli tudi »ded«. Kladivo je imelo
kratek ročaj, uporabljati so ga smeli le za klepanje. Niso klepali le na
leseni podlagi, ampak so uporabljali tudi primerno velik ploščat kamen.«
(Irena Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne
zveze v Celovcu, Diplomsko delo, inv.
št. 627)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 110
ŠT.
NEG.: 22/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: TEŽKO KLADIVO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: MACOLA
|
|
UPORABA: kladivo
za izsekovanje okrogline v železu; tudi za
razbijanje kamnov v
gozdu, ob poti ipd. Sestavljeno
je iz ročaja in iz
težjega dela iz železa, ki ima ob-
liko kvadra.
MESTO UPORABE:
kovačnica; kmečko gospodarstvo
ČAS UPORABE:
okoli 110 let, do prve polovice 20. stol.
MERE: d=34 cm;
š=12 cm;
GRADIVO: les,
kovano železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
1960
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN PRIDOBITVE:
podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 110
To je železen kvader s posnetimi robovi in z ovalno luknjo
skozi sredino predmeta. V luknjo je nasajeno leseno držalo, z ene strani
zagozdeno, da se pri udarjanju ne sname.
V kmečkem
gospodarstvu so »macolo« največkrat uporabljali za razbijanje težkih kamnov,
kovači pa so z »macolo« izsekovali
okrogline v železu.
»Pred dokončno obdelavo so v posebni peči s pomočjo
kovaškega meha razkadili oglje, da se je razžarelo in v njem različno dolgo,
odvisno od velikosti, pustili kos železua, ki so ga želeli obdelati v os. Kos
razbeljenega železa, ki so ga želeli okroglo oblikovati, so držali s
posebnimi kovaškimi kleščami v eni roki na nakovalu – »ambusu«, z drugo pa so
kos železa ročno kovali« (Irena
Destovnik, Narodopisna zbirka slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Diplomsko delo,
inv. št. 309),
oziroma vanj sekali
železne okrogline.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 111
ŠT.
NEG.: 23/V
|
GESLO: 1. 12. NOŠA
1. 12. 2. Različni pripomočki
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: VOJAŠKI KOVČEK
IME PREDMETA V
DIALEKTU: KUFəR
|
|
UPORABA: za
prtljago k vojakom; ta vojaški kovček je izdelan
posebej za odhod k
vojakom. V njem so shranili vse
potrebne osebne
stvari, ki so jih morali imeti za odhod
k vojakom: nogavice,
higienske pripomočke, brivski apa-
rat in podobno.
MESTO UPORABE:
pri vojakih
ČAS UPORABE:
1952
MERE: d=52 cm;
š=32 cm; v=29 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
Vače
ČAS IZDELAVE: 1952
IZDELOVALEC:
Podbevšek
STANJE
OHRANJENOSTI: dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: osebna last
ČAS PRIDOBITVE:
1952
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 111
Lesen štirioglat zaboj iz tankih smrekovih deščic z
izbočenim pokrovom, ki je na eni strani s tečaji pritrjen na spodnji del. Ob
strani na sredini je še ključavnica, na vrhu pa ročaj za nošnjo v eni
roki. Na večji strani, kjer je
ključavnica, sta tudi začetni črki
imena in priimka lastnika.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 112
ŠT.
NEG.: 24/V
|
GESLO: 1. 4. POLJEDELSTVO
1. 4. 1. Poljedelsko orodje in priprave
1. 11. 2. Izdelki iz železa
IME PREDMETA: ZAJEMALKA ZA GNOJNICO (IZ NEMŠKE
ČELADE)
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
|
|
UPORABA: za zajemanje gnojnice ali sadja; to je vojaška
nemška čelada, ki je
predelana v zajemalko za
gnojnico – iz časa po
2. svetovni vojni. Držala
je 4 do 5 litrov.
MESTO UPORABE: v
hlevu.
ČAS UPORABE: po
2. svetovni vojni
MERE: d=130 cm;
2r=23 cm; glob.=17 cm;
GRADIVO: les;
železo
KRAJ IZDELAVE: v
nemški vojni industriji
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 112
To je nemška čelada – posoda - v obliki polkrogle z
razširjenim robom. Skozi luknje v čeladi so na robu napeljani trije roglji
vil. V uho vil pa je nasajena palica – ročaj.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 113
ŠT.
NEG.: 26; 27;/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: NAKOVALO
IME PREDMETA V
DIALEKTU: AMBUS
|
|
UPORABA: za
kovanje vseh predmetov, ki so jih kovale kovačnice.
MESTO UPORABE:
kovačnica
ČAS UPORABE:
okoli 150 let
MERE: d= 64 cm;
v=26 cm; š=13 cm;
GRADIVO: lito
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje dobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože Kimovec
OPIS PREDMETA - 113
Nakovalo ali »ambus«
je težak predmet iz železa,
katerega podnožje ima luknje, skozi katere pritrdimo nakovalo na tnalo. Na
podnožju je velik železen kvader, ki ima na vsaki strani rog. En rog je v
obliki stožca, drugi pa v obliki piramide.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 114
ŠT.
NEG.: 28/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 15. Sedlarstvo
1. 7. 5. 1. Mizarski izdelki
IME PREDMETA: PRIMEŽ
IME PREDMETA V
DIALEKTU: ŠRAUFŠTUK
|
|
UPORABA: za
fiksiranje predmetov pri šivanju raznih usnjenih
predmetov. To je bil
ročni primež, ki ga je bilo možno
prenašati iz kraja v
kraj. Uporabljali so ga npr. za
šivanje usnja pri
konjski opremi. Primež so dali med
kolena,
v njem pa sta bili stisnjeni skupaj dve ploskvi
usnja, da se med
šivanjem nista premikali.
MESTO
UPORABE: na kmetiji; pri »zotlarjih« -
popravljavcih
vprežne opreme, ki so
se selili.
ČAS UPORABE:
okoli 80 let in več
MERE: d=29 cm;
v=10 cm; š=6 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednjedobra ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 114
To je lesen in nekoliko nepravilno oblikovan kvader, ki je
po sredini razdeljen na dve polovici, vendar samo do sredine. Oba dela
povezuje vijak, ki ima na eni strani matico, na drugi pa glavo, skozi katero
je narejena okrogla luknja. Skozi luknjo je drseče nasajena palica, ki
omogoča obračanje vijaka in s tem širjenje in oženje špranje med obema
lesenima deloma.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INV. ŠT.: 115
ŠT.
NEG.: 29/V
|
GESLO: 1. 7. ROKODELSTVO IN OBRT
1. 7. 1. Kovaštvo
1. 7. 1. 1. Kovaški izdelki
IME PREDMETA: KLADIVO ZA PODKOVANJE KONJ
IME PREDMETA V
DIALEKTU:
|
|
UPORABA: za podkovanje konj; Na lesenem držalu je
železno
kladivo, ki se na eni
strani konča z dvema zavitima
rogljičema za ruvanje
žebljev, na drugi strani pa
je ploščato - za zabijanje
žebljev.
MESTO UPORABE:
kovačnica, kmetija
ČAS UPORABE: 200
let – do danes, kjer imajo konje
MERE: d=34 cm;
š=9 cm; debelina = 1,5 cm;
GRADIVO: les,
železo
KRAJ IZDELAVE:
ČAS IZDELAVE:
IZDELOVALEC:
STANJE
OHRANJENOSTI: srednje slaba ohranjenost
LASTNIK
PREDMETA: Jože Kimovec
NAČIN
PRIDOBITVE: podedovano leta 1960
ČAS PRIDOBITVE:
ZBIRALEC: Jože
Kimovec
OPIS PREDMETA - 115
Je narejeno kot običajno kladivo z lesenim ročajem in
železnim oglatim delom z luknjo, kamor je nasajen ročaj. Za razliko od
običajnega kladiva ima na eni strani dva nazaj zavita roglja, med katerima je
zareza, s pomočjo katere je možno
puliti žeblje. Pa tudi del, ki služi za zabijanje, je krajši, kot je to običajno.
|