|
URADNO SLOVENSKO BESEDILO
FOSILNA MORSKA OBALA Na tem mestu, kjer je viden stik med sivimi jurskimi apnenci in rumenkastimi klastiti, katere predstavlja drobnozrnata breča s peščenim vezivom, se v smeri vzhod-zahod razteza nekdanja morska obala.
V miocenu (pred 13 m. l.) so strmo kamnito obalo, katero so gradili apnenci jurske starosti (nastali pred 110 m. l.), poseljevale številne kamnovrtne školjke iz rodu Lithophaga, med tem ko so se na ravnem dnu plitvega morja kopičili peščeni sedimenti z ostrorobnimi odlomki kamnin. Luknje, ki so ostale kot dokaz delovanja kamnovrtnih školjk, so približno enako globoke, v nobeni pa ni ohranjena školjčna lupina, kar pomeni, da so bile naknadno raztopljene. V večji množini so ohranjene tudi fosilne školjčne lupine ostrig. So različno dobro ohranjene in velike do 10 centimetrov. Redke so še v življenjskem položaju pritrjene na apnenčevo steno, večinoma pa so razlomljene in se nahajajo v drobnozrnati breči s peščenim vezivom.
URADNO ANGLEŠKO BESEDILO
FOSSILISED SEASHORE Here there the grej limestone and yellowish clastic rocks of finely fragmented breccia embedded in a sandy matrix meet, a prehistoric seashore once extended from East to West.
In the Miocene (13 milion years ago), numerous lithopyte molluscs of the species Lithopaga populated the pricipitous rocky shore formed by limestone from Jurassic period (110 million years ago), While on the even bed of the shallow sea, sandy sediments with sharp-edged stone fragments accumulated all thatremains as proof of the lithophyte mollusc activity are holes of approximately equal depth. None contain a mollusc shell, signifing that they were washed away by the motion of the sea and currents or later dissolved. The majority of fossil oyster shells are up to 10 cm long d have been preserved as samples ofdiffering qualities. A few specimen have become attached to the limestone wall in a true-to-life position; most, however, are to be found among the fine breccia fragments.
PREDLOG BESEDILA: Dr. STANKO BUSER
FOSILNA MORSKA OBALA Na strmih skalah je viden stik med sivimi jurskimi apnenci, starimi okoli 180 milijonov let in rumenkastimi peščenimi miocenskimi apnenci, ki so stari 22 milijonov let. Ta stik predstavlja nekdanjo morsko obalo, kjer je terciarno miocensko morje preplavilo širši prostor današnje Slovenije. V jurski apnenec so ob obali kamnovrtne školjke rodu Lithophaga izvrtale okrogle luknje. Podobne primere najdemo še danes na več mestih ob obali jadranskega morja. Tanke lupine kamnovrtnih školjk je po njihovem odmrtju iz lukenj izprala voda, prazne luknje pa je zapolnila terarosa in apnenčevo blato, ki je kasneje otrdelo v apnenec. Ob morski obali pa so uspevale tudi školjke iz skupine ostrig, ki jih danes vidimo, bolj ali manj dobro ohranjene, v rumenkastem miocenskem apnencu. Ko so bile apnenčeve plasti v geološki sedanjosti zopet dvignjene na površino, so vode ob preperevanju izprale apnenčevo snov iz okroglih lukenj, ki so nam zanesljiv dokaz za 22 milijonov let staro morsko obalo.
prof. dr. Stanko Buser 20.2.1932 – 4.11.2006
Starosta slovenskih geologov, velik ljubitelj narave in predvsem preprost Človek.
Velika čast je bilo imeti njega za mentorja pri diplomski nalogi.To srečo je imel naš krajan, Blaž Zarnik, s katerim sta skupaj odkrila Fosilno morsko obalo na Vačah.
| |
|
|
| |
Samo 8 m strehe ščiti fosilno obalo, kjer je bil včasih kamnolom. Vendar je tudi strmina - Reber, ki povezuje Vače in Klenik, v bistvu z zemljo pokrita fosilna obala.
|
|
| |
|
|
| |
Na več mestih od Vač do Klenika na vzhodu (1 km) so na redkih odkritih delih tudi vidni sledovi morske obale - luknje, ki so jih naredile kamnovrtne školjke.
|
|
| |
|
|
| |
Ob slavnostnem odkritju fosilne obale 29.junija 1997, je fondacija Villa Litta izdala spominsko ovojnico.
|
|
FOSILI S FOSILNE MORSKE OBALE NA VAČAH
Kamnovrtne školjke (morski dateljni, Hr. perstac)- Lithophaga. Te školjke so danes zaščitene. Prepovedano je razbijanje kamenja in uporaba školjk za prehrano.
Levo je na veliko fosilno ostrigo pritrjena manjša lupina ostrige iz miocena, iz Panonskega morja. Desno na sliki pa so na flišni peščenjak pritrjene lupine dandanašnjih ostrig iz Jadranskega morja - Debeli rtič.
Na zunanji strani ostrig iz miocena lahko opazimo rake vitičnjake, ki so kot majhni vulkani in se komaj kaj razlikujejo od današnjih.
Spužva vrtalka si tudi naredi dom v apnencu, tako da naredi drobne luknjice in napaden kamen izgleda kot siporeks. Kopalci si z njim brusimo podplate.
Zobje morskih psov iz rodu Hexanchus Ker so morski psi pač živali, ki celo življenje menjavajo zobe, ki so iz zelo trdega materiala, so se ohranili v obalnem drobirju; ta se je v miljonih letih strdil v brečo.
Najdeni pa so tudi črni zobje morskga pasa iz rodu Isurus.
Velika pokrovača ali jakobova školjka služi kot posoda za tatarsko omako; znana naftna družba Shell jo je izbrala za simbol; romarji, ki hodijo k sv. Jakobu v Španijo, jo nosijo na vidnem mestu. Ali jo vidite na sliki? Tako zgleda na fosilni morski obali, s spodnje strani, kjer je biserna matica.
S številkami so približno označena mesta, kjer lahko te fosile opazimo. Lahko preizkusite svoje oči in jih poskušate najti ob obisku Fosilne morske obale na Vačah. Raki vitičnjaki nimajo številke, ker smo jih našli na ostrigah, ki so ležale v glini pod obalo.
|
