Objavljeno v Občanu (Glasilo občine Litija) februarja, 2012                                                                                                          IZVORNA STRAN

 

 

KRONIST

 

je tisti, ki piše kroniko. Kronika pa je zapis o dogajanju v časovnem zaporedju. (Kronos je grški bog časa.)

23. svečna pa bi praznoval svoj 80 rojstni dan vaški kronist - Vinko Pestotnik, vendar je lani, 3. listopada, umrl.

V šoli pišejo šolsko kroniko. Ta je podrejena interesom šole in tistim, ki so takrat na oblasti. Maček Muri piše kroniko o dogajanju v Mačjem mestu. Peter Svetik je napisal kroniko o nastanku GEOSS-a: V srcu Slovenije. V Visoški kroniki pa piše, kako je bilo na Visokem v času čarovnic.

V Vinkovi kroniki je zapisano, kaj vse se je dogajalo na Vačah več kot pol stoletja, od leta 1947 naprej, kakor je to on razumel in doživljal. Poleg dogodkov (zgodovine) izvemo: o čem smo se takrat pogovarjali, kaj smo delali, kakšne šege in navade smo imeli, kakšen način življenja, … (to je etnologija).  Vinkovo življenje je na vseh področjih utripalo z Vačami in Vačani. V velikem lesenem kovčku, v katerega pa ni mogoče stlačiti vseh zvezkov (slika), je za nas zbrano življenje nekaj desetletij, da bi ga sprejeli in se iz njega učili. Če bi na Filozofski fakulteti na oddelku za Etnologijo našli absolventa, ki bi hotel raziskovati in diplomirati iz Vinkove kronike, bi to bil neprecenljiv doprinos k novejši zgodovini in etnologiji  Vač.

Morda bo takega diplomanta našel etnolog prof. dr. Vito Hazler, ki nam je pomagal pri proučevanju naših kozolcev na lanskem Vaškem dnevu. Obiskal je Vinka v njegovi delavnici in je bil navdušen nad njegovo kolarsko spretnostjo.  Ob Vinkovi nenadni smrti je bil pretresen in hkrati je bil v skrbeh za njegovo delavnico in orodje, ki je gotovo etnološko pomembna materialna zapuščina za poznavanje obrti, ki je že skoraj izumrla. Takrat je Vinko poudaril, da naj obiščemo še njegovega brata Ivana, ki je izučen kolar in edini tod okoli pozna kolarska dela ter ima tudi vso potrebno orodje.

Vinko je bil invalid in le težko je hodil s svojimi berglami. Naj povem, da so v njegovi kroniki zapisani vsi otroci, ki so mu kdaj pomagali nesti vrečko iz trgovine, skidali sneg pred njegovim pragom ali mu pomagali na kak drugačen način. Za pomoč je bil zelo hvaležen!

Kako preprosto, dragi prijatelj Vinko! Vedno si delal tisto, kar si imel rad:  nekega davnega dne si začel pisati utrip svojega kraja in postal zgodovina! Rad te imam!         Zvonček Norček

 

4