To so          koordinate,         ki so napisane na pomniku GEOSS. Kaj neki pomenijo?

                                                 ↓

λ  = 14° 48' 55,2

Y = 5 486.114,21 m

H = 644,842 m

φ = 46° 07'  11,8"

X= 5.108.468,91 m

 

Koordinate so števila, ki enolično določajo lego točke na premici, ploskvi ali v prostoru z ozirom na izbrano izhodišče (točka 0 - nič. Na premici določimo lego točke z razdaljo od izbranega začetka.Za določitev lege točke na ploskvi rabimo od izbranega izhodišča dve razdalji - koordinati (običajno eno proti vzhodu in drugo pravokotno proti severu). Za določitev točke v prostoru pa so potrebne že tri koordinate: dolžina, širina in višina.

Koordinatni sistem je dogovorjen, uveljavljen na matematičnih principih sistem koordinat, s katerimi določamo lego posameznih točk na Zemlji. Črte, ki povezujejo (na primer na zemljevidih in načrtih) enake vrednosti koordinat, običajno zaokrožene, tvorijo mrežo - geografsko ali pravokotno. Ta mreža olajša orientacijo in omogoča tudi lažja računanja na zemljevidih in načrtih.

Geografska koordinatna mreža ima eno izhodišče na ekvatorju z vzporedniki - paralelami v smeri jug - sever, ki tvorijo geografsko širino. Drugo izhodišče je mednarodno dogovorjen poldnevnik ali meridian, ki poteka skozi zvezdarno Greenwich v bližini Londona; poldnevniki, ki potekajo v smeri zahod - vzhod predstavljajo geografsko dolžino. Severna polobla je od ekvatorja do severnega tečaja razdeljena na 90° severne geografske širine, druga polobla ima do južnega tečaja prav toliko južne geografske širine (koordinata ima v svetu enoten znak φ). Od začetnega poldnevnika štejejo 180° vzhodne in 180° zahodne geografske dolžine (koordinata ima enoten znak λ ). Geografske koordinate so podane v ločnih merah: stopinjah (°), minutah (') in sekundah (").

Za praktično rabo v geodeziji in kartografiji je primernejša pravokotna (tudi geodetska) koordinatna mreža z vrednostmi, izraženimi v metrih, (to je mreža pravilnih likov, v nasprotju z geografsko, ki ima vrednosti v ločnih merah, običajno krive črte in nepravilne mrežne like različnih dolžinskih vrednosti). Izhodišče v smeri jug - sever (za severno poloblo) je na ekvatorju. Označujemo jo s črko X. Njena vrednost narašča od ekvatorja proti severu. Geoss je tako od ekvatorja oddaljen približno 5.108,5 km. Nekoliko drugače je z izhodiščem v smeri zahod - vzhod. V tej smeri so določili cone, dolžine 3°. Večina Slovenije je v 5. coni (od 13° 30' do 16° 30'), katere središče je poldnevnik 15 stopinj. Izhodiščnemu poldnevniku so določili vrednost koordinate (označujemo jo z Y) - 500.000 metrov, da ni negativnih vrednosti. Manjše vrednosti so zahodno od tega poldnevnika, večje pa vzhodno. Da vemo, v kateri coni smo, je spredaj dodana številka cone, torej 5. Geoss je s pravokotno koordinato Y približno 14 km zahodno od središčnega poldnevnika 5. cone.

 

V Sloveniji smo že leta 1924 uveljavili Gauss-Krügerjev pravokotni koordinatni sistem. To je modificirana prečna cilindrična projekcija z dotikališčem po središčnem poldnevniku. Projekcije so sicer preslikave dela zemljine površine na ravno ploskev.

 

Za določitev lege točke v prostoru je potrebna še tretja koordinata , višina. Označujemo jo običajno s črko Z (pogosto tudi H). Ker višine računamo od srednjega nivoja morja, govorimo o nadmorski višini. Določajo jih geodeti s posebnimi postopki zelo natančno. Nadmorska višina na podstavku pomnika Geoss je nekaj manj kot 645 m. Za višinske razlike med dvema nadmorskima višinama - relativne višine uporabljamo označbo Δh.

Preračunavanje koordinat iz geografskih v pravokotne in obratno zahteva daljšo razlago, ki je zanimiva le za največje radovedneže. Zato za nepoznavalce le nekaj poenostavljenih razlag o koordinatah, oznakah in številkah, ki so vpisane na pomniku Geoss.

Koordinate Geossa, ki so jih natančno izračunali geodeti:

 

λ    = 14° 48' 55,2"                          φ = 46° 07'  11,8"

Y =5  486.114,21 m                         X= 5.108.468,91 m

H = 644,842 m

                                                                                                          Peter Svetik

 

 Vače