Zasavski tednik, 5.9.1958

Požar uničil Vače

Vače nad Litijo so znan in priljubljen turistični kraj na previsu Zasavja in Moravske doline. Izletniki si tudi izberejo pot s Kresnic na Vače in nadaljujejo pot proti Zasavski gori (849 m), kjer je udobna planinska koča PD Zagorje. Na Vače pa prihajajo radi tudi zgodovinarji, saj je bil ta kraj eno izmed največjih selišč že pred 3000 leti in so tamkaj odkrili stare ilirske rudne topilnice in delavnice in nad tisoč ilirskih grobov — gomil.

Izletnik, ki je prišel sredi letošnjih poletnih dni na Vače, je zvedel, da je bil ta najstarejši zasavski trg hudo prizadet pred 55 leti, 14. avgusta 1903. Gospodinje so za bližnji praznik sredi avgusta čistile svoje domove in ena izmed njih je vrgla na smetišče muholovnik. Tedaj so lovili muhe še na naklejane papirnate pole. Tak odvrženi muholovnik je prišel v roke otročajem, ki so ga šli prižigat pod bližnji Farbarjev kozolec. S klejem namazani papir je hitro gorljiv in je tako ogenj brž preskočil na mrvo in slamo, ker so tisti čas mlatili pšenico in je bilo v vseh skednjih dovolj gorljivih snovi. Ogenj se je bliskovito razširili in so bile Vače tedaj naselje večinoma z lesenimi hišami, v nekaj četrt urah kup očrnelih razvalin...

Ob ognju pred 55 leti je pogorel ves gornji konec Vač. skupaj 40 stanovanjskih hiš z vsemi ostalimi gospodarskimi poslopji, ki jih je bilo tudi nad 40.

Celotna škoda zaradi požara je bila ocenjena na 448.000 zlatih kron, ljudje pa so bili zavarovani le za 83.000 kron, od tega samo pri banki »Slaviji« za 44.000 kron. Nekateri gospodarji so bili zavarovani še pri drugih zavarovalnicah — tedaj jih je delovalo v naših krajih več — danes imamo samo eno državno zavarovalinico DOZ.

Ogenj se je v strnjenem naselju tako hitro širil, da ni bilo mogoče misliti na reševanje. Gosipodarji so rešili le nekaj živine, zgorelo pa je tudi precej svinj in domala ves živež, zlasti žita, ki so jih tedaj večinoma že omlatili. Zgorelo pa je tudi precej krme. Ob požaru so rešili le cerkev in župnišče, ker je župnik najbolj silil vaščane k reševanju cerkve in župnišča. Cerkev so že tudi napadli plameni, a so jo le rešili. Zaradi hude vročine so okna v cerkvi popokala.

Razen kmečkih hiš je pogorelo tudi šolsko poslopje, pošta. orožniška postaja, ker je veter pihal proti zgornjemu koncu, kar je bilo za večino trga usodno. Med požarom se je zaradi strahu več domačinov onesvestilo, zaradi živčnega napada pa je umrla trška babica Tereizija Župančič.

Med prvimi gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so bili gasilci iz Litije. Litijani so bili tudi med prvimi, ki so se pripeljali z vozovi na Vače in so prinesli pogorelcem kruha in drugega živeža, a tudi oblek. Večina ljudi je namreč rešila le tisto obleko, perilo in obutev, ki so jo imeli tedaj na sebi.

Ogenj je izbruhnil okrog pol enajstih dopoldne. V majhno ilustracijo tistega »počasnega« sveta in življenja pa naj navedem, da je o požaru na Vačah poročal tedanji ljubljanski dnevnik še istega dne. List je izhajal takrat v večernem času. popoldnevnik je prinesel še tisti dan, 14. avgusta 1903. nasledijo brzojavko, ki je bila oddana na pošto na Savi pri Litiji: »Sava.14. avgusta ob 3.40 popoldne. Trg Vače ves v ognju.«

Zatem pa je bila objavljena še istega dne druga brzojavka, ki je bila oddana ob 4,05 popoldne v Litiji s sledečo kratko vsebino: »Trg Vače danes popoldne pogorel. Cerkev rešena in župnišče. Zažgali otroci.«

Ta navedba je gotovo zanimiv doprinos k naglici poročanja za čas pred več kot pol stoletjem, ker je značilno, da je ljubljanski popoldanski list poročal o dopoldanskem požaru in v času. ko je bilo gašenje še v teku. Zanimiv dokaz, da takratni novinarji niso jahali — polža …

Litijani kot bližnji sosedi Vačanov so se ob njihovi nesreči lepo izkazali. Napravili so več prireditev, čisti dobiček pa so poklonili nesrečnim pogorelcem. Priredili so zanje tudi tombolo. — Z darili, zbranimi po Kranjskem in po Avstriji ter pri izseljencih, so nato obnovili Vače, ki so bile lepše kakor prej.

Litijski gasilci so dobili za pomoč pri reševalni akciji na Vačah posebno pismeno pohvalo od tedanjega litijskega glavarja.

Po zapiskih, ki sem jih zbral, je bilo tisto leto precej požarov v litijski okolici. Med drugim je gorelo tistega leta 19. avgusta 1903 na treh kmetijah v Tepah pod Polšnikom. Dne 25. avgusta 1903 pa je požar divjal na Kresniškem vrhu pri Litiji. Tedaj so zgoreli celo trije ljudje, in sicer kmečka gospodinja Neža Zupančič in njena dva otroka v starosti dva in pol in štiri leta. Enajstletna hči pa se je rešila le s pobegom skozi okno.

Požar pri Zupančičevih na Kresniškem vrhu je nastal zaradi tega, ker se je vnela petrolejka v leseni žitni shrambi. Gospodarji te nesrečne družine ni bilo doma. Bil je v Ameriki, da bi si kaj prislužil in s tem izboljšal kmetijo. Tako pa je zvedel v tujini o nesreči, da so mu zgoreli žena in dva otroka in da mu je nočni požar uničil tudi domačijo …

Jože Zupančič