Rudolf Badjura  - Zasavje 1928

 

Nad selom v d. položno po kolovozu navzgor preko dolge strme Rebri na prvi vrh 13´, tam l. čez majhno trato s. naravnost 5´, nato s kolovoza malo v d. po stezi 6´v selišče Vrtače (2 kmetiji) na krasno razgledni polici z mnogimi vrtačami vrh spodnje slivniške Rebri. – Od prve kmetije na Vrtačah na d. k drugi hiši, od ondod pa naravnost s. gori po kolovozu ob širnem odprtem razgledu do starega korita 9´ , pred njim  d. gori mimo pečevitega vrha po kamenitem potu, potem pa v l. navzgor za gozdom čez groblje na vrh Slivne 15´.

 

SLIVNA 833m je lepa izletna točka med Kresnicami, Moravčami in Vačami, a so jo doslej turisti le malo vpoštevali. Na vrhu stoji stara cerkvica, pod njo na jz. in si. nekaj hiš. S si.strani cerkvice je lep  ìrazgled.  Na S. so Savinjske alpe, med Planjavo in Ojstrico spodaj v ospredju je Limbarska gora, dalje se vrste : Raduha, dolga Menina, motniški Šipek, zadaj Pohorje, Čemšeniška planina s Čemšenikom, spredaj spodaj Kandrše, zagorski Javor s Sv. planino, Mrzlica, Sv. gora in slikovito ležeče Vače, Kum, dolenjska stran, zanimivi litijski ovinek Save z grajščinico Poganek in žel. mostom, Gorjanci, Jančje.

Na sz. strani 15´od cerkvice v lesu je najvišji vrh Slivne, takozvani Pivkelj 870m, od koder se vidita prav lepo tudi Ljubljana in moravška stran.

Glavni cerkv. shod na Slivni je na angelsko nedeljo (konec avgusta ali v začetku septembra).  Pri cerkovniku dobimo mleko, kruh, jajca, tolkovec.

Svetujemo povratek čez (45´) Vače v litijo ali na žp. Savo 3h r ali  pa podaljšek ture na Sv. goro 2h45-3h. –

Od cerkvice  ji. navzdol čez groblje po prejšnji poti samo 3´na majhno ravnobo, tam (d. čez  Zapodje v Kresnice) l. v smeri proti Vačam skozi goščo po kamnitem potu in čez tratino na kolovoz, po njem l. v selce Spod. Slivno ali že pred selcem s kolovoza kar na d. skozi sadovnjak na cestico 15´. Skozi vas na d. po cestici, in ko pridrži z d. mark, pot iz Verneka skozi Sela, navzgor v vasico Klanec 596m  ob glavni cesti iz Moravč skozi Peče na Vače 10´. –  G Na klancu (Janez Volčič). Dalje v. pod 3).

3) Čez Mačkovec in znamenito Vaško ìprazgodovinsko grobišče na Sv. goro; velezanimiv, zelo položen pot si. 3h 40 r. – Od G Na klancu (dotod iz Kresnic v. pod 4) i. po vaški cesti, a za 5´, preden se nagne d. navzdol cesta na (12´) Vače , naravnost gori mimo lepo ležeče kmetije Pri Klančarju po s. strani vrha Rožnice v vasico Mačkóvec 5´.

V hišici pred 3 lipami s klopco stanuje vljudni možakar Tit Strmlján, Ki je svoj čas vodil izkopavanja prazgodovinskih grobišč1. Dasi že prileten, rad pokaže turistom prekopana najdišča in še neprekopane gomile. Pri njem dobimo tudi domačih okrepčil (mleko, sadjevec, jajca in kruh). Ogled v najbližji okolici traja okrog 45´. Grobišče še davno ni vse preiskano (tudi za to ni pri nas denarja!) premnogo je še manjših in večjih gomil po vseh vrhéh od Mačkovca preko Slemškega in dalje preko vasi Cveteža ob cesti proti Sv gori. Po večini krije gomile hosta.  Naš markirani pot na Sv goro gre ravno po vrhu mimo gomil in opozarja mimoidočega potnika na ta zanimiva mesta.

Od Stremljanovih lip v l. za podom, a takoj za podom sosednje hiše (l. sst. gre kolovoz k spodnjim gomilam) na d. čez trato v smeri proti slemški cerkvici po stezi čez kolovoz i. v breg. Ko vstopimo v gozd , takoj po l. stezi (ne po kolovozu) dalje neznatno navzgor skozi hosto na redko poraslo raven Ravne njive 10´. Zgor ravi d. kraj pota opazimo prvo večjo in za njo manjšo gomilo. Obe sta nizki še ne prekopani, po hosti l. s. spodaj pa jih je še več. Od omenjenih dveh gomil dalje po ravni frati s pogledom na strmi holmec Slemško 679m (za njim je stalo najbrž glavno prazgodovinsko stanovanje) malo navzdol. Za 4´konec Ravnih njiv, preden se nagne naš kolovoz v d. navzdol, je l. nad potom večja, že prekopana gomila . V njej so našli same bogato obdarovane mrliče z dragocenimi  zapestnicami i. dr. okraski ter z orožjem. Po omenjenem kolovozu v d. doli smo za 2´na prevalu Vrh Gobéle (ali Vrh apna) med Ravnimi njivami in Slemškim. Sredi prevala na še neprekopani gomili stoji kapela. Z vrha Gobele (d. navzdol na Vače) zavijemo v l. ji. po obronkih Slemškega, ker se nam odkriva pogled na Vače, Slivno, Prežganje, Loški Snežnik, graščino Póganek nad Savo in Obólno, nato po gor. kolovozu v prijetni senci nad spodaj ležečo vasjo Klenikom zelo položno navzgor 8´do ovinka kolovoza na ji. strani Slemškega. Tu doli in okrog grape na d. ter zopet krebri (paziti na markacije!) do kolovoza na vrhu. Po kolovozu i. dalje, , kmalu nato l. doli skozi gozd po bližnjici mimo mnogih prekopanih gomil na cesto iz Vač skozi Klenik 14´. Odslej položno po cesti (z razpotja po spodnji cesti dalje) polagoma navzgor 22´v selce Cvétež pod Ojstrim hribom 748m.

Tudi nad to cesto so našli različne predmete iz predrimske in rimske dobe, v Cvetéžu samem celo prav tik ceste, tako da se je med ljudstvom  izcimilo mnenje, da je tu nekje zakopano »zlato tele«.

Iz Cvetéža vodi i. po vrhu cestica mimo njive Na krtini (lep stožčast griček, morda tudi gomila?). Malo niže spodaj krenemo s ceste v d. po bližnjici čez senožet na preval, dalje zopet po cesti v prihodnje selce Ovsiše 20´. Odtod po kolovozu nad hišami mimo kapele položno skozi gozd in preko plazovite rebri, onkraj pečevja pa od križa d. gori v ključih skozi gozd še 30´do Tomazinove koče. V. 34!

4) Čez 1h) Sela na Vače si. 1h 50 r. – Kakor pod 1) čez Savo v Vernék. Tu od G Pri brodu (l. po cesti v Moravče) naravnost s. do Južnikovega mlina (istosmerno dalje na Slivno), pred njim d. prav položno navzgor si. po spod. kolovozu mimo selišča Jesenje, nad njim zgoraj vrh travnika za 20´, ko se nam odkrije pogled na Savo, Kresnice in Sv. Miklabžž, na d. po vozni poti do kapele pred vasico Bitiče, tam l, s. izprva po kolovozu, potem pa malo bolj napeti l. bližnjici skozi gozd in ob njivah na Sela pri Vačah 30´.- Poleg prve hiše s križišča 7 potov v d. nad globoko globačo po stezi nekaj korakov gori, kjer se nam pokaže lepa slika Sv. gore in Kuma, nato doli za njivo preko globačnega pota l. po ravni stezi nad travnikom , potem po  po kolovozu mimo kmetije  Pri Lovraču  na cestico iz Spod. Slivne ter d. po njej v selce Klanec 596m ob glavni cesti iz Moravč na Vače 30´. G Na Klancu (Janez Volčič).  – Od G i. dalje po vaški cesti  ob pogledu na Savinjske alpe , Limbarsko goro, Peče, Čemšeniško planino in na Slemško (za 5´Pri Klančarju se odcepi v l. markacija čez prazgodovinsko znameniti  ìMačkovec na Sv. Goro v. pod 3) v d. po cesti polagoma navzdol na Vače 12´.

 

Trg VAČE 523m  (293 duš, P, 2roš) 12km s. nad Litijo ima krasno lego, visoko gori na solnčni, dobro obdelani polici med Slivno in Sv. goro. Sredi trga pred čedno cerkvijo je raven prostor. Nad trgom s. po valovitem vrhu, kjer leži selo Mačkovec in se dviga lepi holm Slemško 670m, se razprostira znamenito nad 1h dolgo Vaško prazgodovinsko grobišče z mnogimi gomilami (v. niže).  Iz Vač se prevali   čez (15´) Klanec proti sz. cesta v (5km) Peče in v (11,5km) Moravče pod Limbarsko goro, proti si. pa skozi  (3,5km) Kandrše v Medijsko dolino.

Zarnik; Ant. Barlič; Fr. Dobravec i. dr.

Na Vačah je bil rojen pisatelj Matevž Ravnikar (1776-1845), Kopitarjev sodobnik. Vaška cerkev: Vse oltarne slike  je napravil Mat. Langus. [V vel. oltarju je Sv. Andrej, v stranskih: Jezusov krst, Sv. Katarina, Krist na križu iz 1850]. Križev pot iz 1801 je gotovo Potočnikov.

ìPrazgodovinsko grobišče na Vačah. V sloven. Posavju poznamo dvoje iz prazgodovinske dobe posebno pomembnih krajev. i. s.: Ljubljansko barje z nekdanjimi mostišči (stavbami na koleh) in znamenito keramiko ter Vače z mnogimi gomilami prebogate vsebine. Dragocena zbirka raznovrstnih predmetov iz obeh teh krajev, ki nam osvetljuje življenje izza onih davnih dni, vzbuja posebno pozornost v Ljubljanskem muzeju. – Kedaj je nastala VAŠKA PRAZGODOVINSKA NASELBINA, o tem nimamo prav točnih podatkov. Ugodna geografska lega kraja nekako v sredini med dvema tedanjima važnima prometnima žilama, visoko v hribih (med Slivno 870m in Sv. goro 849m) in zato na varnem pred sovražnimi napadi, to je najbrž privedlo do tega, da se je naselbina ustanovila. Na s. je peljala mimo starodavna Trojanska cesta iz Emone (Ljubljana) v Celeio (Celje), ki so jo pozneje izpopolnili Rimljani v prvovrstno, umetno zgrajeno cesto. Po njej so že od nekdaj tovorili in prevažali jantar i. dr. robo. Druga važna prometna žila na j. pa je bila Sava, po kateri je potovalo blago od Navporta (Vrhnike) c Siscio (Sisek) in naprej v Panonijo.

Najbolj je procvitala Vaška prazgodovinska naselbina v tretji hallstatski perijodi, ki traja v alpskih pokrajinah do konca III pred Kr. Značilen za to dobo je tu vpliv osobito venetske kulture iz Gor. Italije. Razne umetnine iz Este so došle tedaj v te kraje. med njimi tudi slovita, takozvana  ììVaška situla, posebna dika Ljubljanskega muzeja, o katerej se je že mnogo razpravljalo. V. situla je veliki  čaši podobna, zgoraj širša posoda iz brona. Krasé jo tri vrste zelo lično  izdelanih , izbočenih podob okrog posode. V zgornjem pasu je vrsta upreženih konj z jezdeci, v srednjem viteška borba s kopji, darovanje in štiri sedeče osebe, kar znači menda gostijo. Spodnja vrsta podob služi le za okrasek, v njej je nanizana vrsta raznih živalskih figur. Podrobno opisuje in ocenjuje z umetniško zgodovinskega stališča to mojstrsko  delo prazgodovinske torevtike univ. prof. dr. V. Molé v beograjskem arheol. vestniku »starinar« III. let. 2. zvezek. Mole datira situlo iz V ozir. iz početka IV pred Kr. – Poleg te situle so izkopali iz vaških gomil še premnogo drugih imenitnih starin: celo vrsto šlemov (čelad) raznovrstno orožje in posode, posebno vrsto fibul (zaponk za obleko) i. dr. nakitja, igrače itd. Posebej naj omenimo še znamenito ploščico za okrasek na pasu z okusno vprizorjenimi podobami borečih se vojakov, jezdecev in pešcev.

Pri Vačah so odkrili doslej samo šele grobišče (gomile) in še te ne dokonca, kje pa se je razprostirala naselbina  sama, ki je morala biti vsekakor prav blizu, tega še ne vemo. Prebivalci prazgodov. vaške naselbine so bili ilirskega rodu. Ko so začeli Kelti  prodirati prodirati v Gor. Italijo, kar je prouzročilo, da je tudi Vaška prazgodov. naselbina precej trpela in najbrž propadla. V začetku rimske dobe po naših krajih že ni namreč nič več sledu o njej. Tudi pozneje za Rimljanov ni imel ta kraj nobene važnosti, kajti ležal je preveč stran od glavne prometne Trojanske ceste iz Emone v Celeio, ob kateri so zgradili Rimljani v II po Kr. utrjen tabor pri Ločicah (2 km j. pred Vranskem), da so se zavarovali pred napadi Markomanov. (Univ. prof. dr. Balduin Saria)

Ogled p. V. grobišča: Iz Vač sz. po glavni cesti na Klanec, pri Klančarju (v. zgoraj pod 3) čez Mačkovec pod Slemško in naravnost nazaj ali čez Klenik na Vače.

 

 Iz Vač se vračamo na žp. Kresnice 1h 45, Litijo 2h 10, ali na Savo 1h 45.

- S trga pred cerkvijo po veliki novi cesti. Zunaj trga d. po bližnji stari cesti navzdol v vas Spod. Hotič 40`, odtod ali na d. z. skozi Zgor. Hotič (2roš) in za Savo v Vernek ter čez Savo na žp. Kresnice 50´ali na l. za Savo navzdol ter iz sosednje vasi Log po bližnjici v l. navzgor čez Gradec na žp. Litija 1h10.

Na Savo namenjeni se drže s trga velike ceste 13´, nato (d. na Hotič) po l. ponoviški cesti skozi malo selišče V hosti po vrhu složno navzgor v l. skozi Ržišče in Hrib v selce Boltija s staro nekdanjo graščinico, nato d. doli v dolino do grajščine  ìPonoviče (na z. strani 2 lična portala in kip sv. Hubertusa pred parkom) 50`, odtod si. za progo po cesti skozi vasico Sava še 3 km do žp. Sava. V, 32/33!

 

S Kresnic zaokrene žel. proga s Savo vred proti ji. Na L spredaj se prikaže grajščina Póganek, nad njo l. zgoraj nas prvič pozdravlja z daljine sinji poglavar Zasavja Kum 1219m! Onkraj Save opazimo Spod. Hotič, a nad njim zgoraj holmec Slemško 679m nad Vačami.

 

1. Grobišče so odkrile mačkovške kozé, ki so izbrskale prve bronaste zapestnice na neki gomili. V.29/30!

 

 

Proxy by Datajoy
Udaljenost gradova