STARE, France (Šmartno pri Litiji. 13. 4. 1924
-Ljubljana. 18. 8. 1974), arheolog. Diplomiral je 1948, doktoriral pa 1952 na
FF v Ljubljani z disertacijo o Vačah (Prazgodovinske Vače, 1954). Kot
Humboldtov štipendist je 1954/55 študiral v Münchnu in Marburgu. Od 1949 je
delal na FF v Ljubljani, od 1970 kot višji znanstveni sodelavec. V študijskih
letih 1959/60 in 1968/69 je predaval tudi na FF v Zagrebu. Vodil je izkopavanja
na dvorišču SAZU v Ljubljani, na Vintarjevcu, Libni in predvsem v Dobovi. Pri
raziskovanju starejše železne in pozne bronaste dobe je bil po 2. sv. v. med
vodilnimi raziskovalci. Po metodi je bil tipolog in se je osredotočal predvsem
na analizo form. Posebej pomembne so študije o kovinskih posodah in umetnostnem
oblikovanju v železnodobnih kulturah na slov. ozemlju. Prvi je izdelal
kronologijo železodobnega in poznobronastega obdobja na Slovenskem na podlagi
domačega gradiva. Čeprav se njegova kronološka in metodološka izhodišča niso
uveljavila, pomenijo njegove objave z zelo kvalitetnimi lastnimi risbami opazen
napredek slov. arheologije po 2. sv. v.
BIBL.: Dekoracija
pravokotnih pasnih spon na Kranjskem, AV
3. 1952, 173-213; Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, Lj
1954. Dela SAZU 1. razred 9; Prazgodovinske kovinske posode iz Slovenije (v:
Zbornik filozofske fakultete II. 1955. 103-236): Vače, Lj 1955; Polmesečne britve iz Jugoslavije, AV 8.
1957. 204-234; Tombes plates a urne a Dobova en Slovenie et a Velika Gorica
en Croatie, Bonn 1957; Grob 108 iz Dobove, Silula l. 1960. 81-101; Kipec ilirskega
bojevnika z Vač, AV 13/14, 1962/63, 383-434; Dva prazgodovinska groba z
dalmatinske obale (v: Adriattca praehistorica et antiqua, Zgb 1970,
189-207); Dobova, Brežice 1975 (z bibliografijo); Etruščani in
jugovzhodni predalpski prostor, RSAZU l. razred 9. 1975. 189-274.
S. Ga.