GRAD LJUBEK - LEBEK

 

Občan (glasilo občine litija) FEBRUAR 2008 – št.2 – leto 10

 

O litijski zgodovini piše Helena Hauptman

IZ LITIJSKE ZGODOVINE (18)

Eden pozabljenih, a v svojih časih nadvse pomembnih in mogočnih, je tudi grad Ljubek ali Lebek, katerega ruševine so še dobro vidne v gozdu pri zaselku Potok pod Vačami.

J.V. Valvasor: Topographia Ducatus Carnioliae Modernae (1679)

Po vsej verjetnosti je bil grad zgrajen že v prvi polovici 11. stoletja, kar ga uvršča med najstarejše gradove osrednje Slovenije. Prva omemba datira v leto 1220, ko je Zofija, vdova nekega Henrika, istrskega krajišnika, mejna grofica istrska in utemeljiteljica stiškega samostana, na gradu izdala neko listino o privilegijih stiških menihov. Prvotno je bil grad last krške škofije (Krka na Koroškem), ki ga je posredno dobila od Askvincev - v 11.stoletju je namreč grofica Hema Breško-Seliška krškemu samostanu poklonila veliko posesti na Kranjskem. Grad je imel izredno pomembno strateško lego, saj je povezoval gorenjsko in dolenjsko posest zadnjih velikih vazalov Višnjegorskih in kasneje Andeških ter Spanheimskih. Približno leta 1315 se je na Lebeku naselila ena od vej znamenite kranjske plemiške družine Gall, ki pa so proti koncu 14.stoletja izumrli brez potomcev. V svoji dolgi in burni zgodovini je grad doživel številne slavne in neslavne dni. V 14. stoletju je bilo v njem sodišče, leta 1511 je preživel znameniti potres, ki je uničil precej starejših kranjskih gradov, le 4 leta pozneje pa so ga oplenili uporni kmetje, združeni v velikem kmečkem uporu 1515. leta. Ljudsko izročilo pravi, da so uporni kmetje v sveti jezi vpregli lebeške graščake v jarem in z njimi orali svoje njive. Pravijo tudi, da je bil grad s podzemnim rovom povezan s Kandršami in z dvorcem v Hotiču. Leta 1560 je v okolici pustošila kuga, ki se ji niso mogli izogniti niti Lebeški. Valvasor je grad še upodobil v vsej svoji mogočnosti, nato pa je razpadel že sredi 18.stoletja, ko je bil že združen z gospostvom Ponoviče in je do l.1928 zelo hitro menjaval lastnike. Po letu 1928 je prešel v last Dravske banovine. Vsekakor je obisk lebeških ruševin lahko zanimiv in prijeten nedeljski iz­let, saj ostanki zidov še pričajo o nekdanji moči, zanimiva pa je tudi lepo ohranjena romanska svetlobna lina, ki zgovorno priča o starosti gradu.

Več o gradu v knjigi:

Helena Hauptman

OD VERNEKA DO OBLE GORICE, Gradovi in graščine v občini Litija, 2001 – LJUBEK

 

 

Poleg tega gradu pa je v isti knjigi tudi sosednji dvorec  -

 BOLTIJA

 

 

O gradu Lebek ali Ljubek pa je nekaj zapisal naš spoštovani župnik – Benedik Valentin

v knjigi VAČE

1972

 

 

 

 

 

 

 

Proxy by Datajoy
Udaljenost gradova