Objavljeno v Občanu (glasilu občine Litija) december 2016 IZVORNA STRAN

LEGENDA VSEH LEGEND

Ne pomnimo, kdaj se je prvič pojavil. Vemo pa za gotovo, da nas od samega začetka ni nikoli pustil na cedilu. Med drugo svetovno vojno se je s svojim spremstvom v zavetju temne noči pred Nemci skrival v gostem grmovju; po vojni pa se je skrival pred miličniki ( policaji, kiflci ), ki so dobili nalog, da ga preganjajo. Zdaj je svoboden, ne skriva se več. Zdaj hodi ponosno z mitro in palico in nam vliva v srce ljubezen in upanje. Opravlja svoje vzgojno poslanstvo. Bil je prvi med dobrimi možmi in hkrati spodbuda za pojavnost Božička in dedka Mraza. Noben sistem se ni hotel odpovedati dobremu možu, ki kaže našo globoko ljubezen - predvsem do otrok.

Narodna šega je postala popolna: Med vojno se ni bilo potrebno dogovarjati. Kar vedelo se je, da bo Miklavž prišel k tisti hiši v vasi, kjer so se zbrali otroci. S svojim spremstvom, angelčki in parkelčki (,ki so rožljali z verigami pred hišo) je bil nagrada za pridne in hkrati grožnja ali celo kazen za poredne. Prinesel je darila za vsakega. Pogosto je Miklavževo skupino grelo žganje in včasih ga je bilo preveč…

V današnjem času pa je pri nas vse drugače: Na plakatu piše, kdaj bo Miklavž hodil po domovih. Objavil je tudi telefonsko številko, po kateri ga starši naročimo in mu sporočimo vse podrobnosti, da jih potem prebere iz svoje velike knjige. Alkohola ni; tudi to kronično grdobijo smo ukinili.

V cerkvi ali v Domu sv. Andreja priredimo igrico o Miklavžu in na koncu pride še sv. Miklavž. Do zdaj so te igrice prirejali: amaterska gl. skupina iz Peč, otroška dramska skupina Gledališča GEOSS z družinskim gledališčem Kolenc ali pa skupina, ki se je za to priložnost posebej zbrala.

Vse kaže, da še vedno potrebujemo dobrega moža, zato da skozi tretjo osebo izrazimo svojo ljubezen. Zelo lepo! Vendar se duhovno razvijamo, v neposredni bližini imamo tudi GEOSS, kjer vsak naročen obisk pomeni pravo šolo, kako osebno povedati bližnjemu, da ga imamo radi ali da ga ljubimo, kako ga objamemo ali še kako drugače pokažemo svojo neskončno ljubezen iz katere smo rojeni!

Ko bi vedeli, kako zelo nas imam rad!!! Zvonček Norček

Zahvaljujem se vsem rodovom družine Jurjevec (Vače 18 – hišno ime BUŠL) za skrb, da se je ta običaj ohranil! Pri tej hiši že vsa leta skrbijo za farno cerkev sv. Andreja.