Slovenske NOVICE /Sobota, 12. februarja/svečana 2011, stran 24 in 25 / Avtor teksta: Drago Kralj / Foto: Alja Venturini

                     

 

       

Geometrični turizem nad Vačami

Pred tremi desetletji postavljeno znamenje osišča Slovenije se nenehno bogati z vedno novimi zanimivostmi, potmi in prireditvami

 

Na Geossu (Geometrič­nem središču Slovenije) nad Litijo in Vačami je toliko znamenitosti in zani­mivosti ter kar dobro ohranje­nega in privlačnega naravnega okolja, da bi si moral, če bi se posvetil vsemu, kar se ponu­ja, odmeriti kar ves dan za obisk.

Nanj se navadno peljemo z avtom iz Spodnjega Hotiča, odcep je malo pred Litijo; lah­ko pa tudi z moravške strani. Tudi kolesarji se podajajo na Geoss, v glavnem plezajo gor iz Moravč in se spuščajo z Vač dol proti Savi. Niso redki niti izletniki, ki se do Kresnic pripeljejo z vlakom in potem zagrizejo kolena po markirani poti iz Verneka navkreber; hoje je za pičlo uro.

Zgoraj se lahko pripeljemo prav do Geossa, kjer je tudi manjše parkirišče, večina pa raje parkira pri gostilni Vrabec, dobrih dvesto metrov nižje. Po zdesetkanem drevoredu ma­cesnov (posajenih ob Titovi osemdesetletnici) se spreho­dimo do znamenja.

 

Koordinate, višine in razdalje

Geoss je težiščna točka geo­metričnega lika, izrezanega po državni meji in napičenega na iglo tako, da ostane lik uravnovešen. To naj bi bila razlaga za šolarje, sicer pa je točko natanko izmeril geodet Marjan Jenko: 46 stopinj (+7' +11,8") severno in 14 stopinj (+48' + 55,2") vzhodno; nadmor­ska višina točke, na kateri stoji znamenje, je 644,84 metra. Od štirih skrajnosti Slovenije je Geoss oddaljen 83 kilometrov od južne točke v Beli krajini, 116 od zahodne nad Breginjem, 138 od severne na Goričkem in 144 kilometrov od vzhodne na koncu kljuna slovenske kokoši v Prekmurju.

Leta 1981 so na pobudo ge­odeta Petra Svetika začeli uresničevati projekt, takrat imenovan Vače 81. Slovesno odprtje znamenja, delo arhi­tekta Marjana Božiča, pa je bilo 4. julija 1982. Na tem osišču Slovenije sto­ji granitni steber z grbom in obrisom države, vanj je vkle­sana prva kitica Prešernove Zdravljice; ne manjkajo imena sponzorjev in geodetski podat­ki. Ob robu male ploščadi so še oba slovenska grba, republiški in državni, plošča z datumom osamosvojitve in sprejetja Slo­venije v OZN ter lipa, drogovi za zastave in pomnik rodoljubu osamosvojitvene vojne 1991.

 

Zbirka lepih kamnov - na spomeniku

Ta pomnik je zelo zanimiv in domiseln, sestavljen je iz 36 enakih kosov kamnov, nabra­nih po Sloveniji. V glavnem so prisotni različni apnenci ter tonalit, marmor, čizlakit in lehnjak. Na sprednji strani je relief jezdeca, podoba z vaške situle, kije tudi zaščitni znak slovenskih osebnih dokumen tov. Spomenik so postavili leta 2003.

V neposredni soseščini leži vas Spodnja Slivna, ki je z dobro, čeprav malo ozko cesto (prevo­zno tudi z avtobusi) povezana z Vačami. Naprej držijo lokalne poti skozi Zapbdje na glavno cesto pri Gornjem Hotiču ter gor do Gornje Slivne, kjer je planinsko gostišče, odprto ko­nec tedna; slovi po dobri špe-hovki. Na Spodnji Slivni, od ko­der je lep razgled na Kamniške Alpe, sta mali Kimovčev muzej starožitnosti in gostilna Vrabec (040 649119), kjer postrežejo tudi z jedrni.

V dolu med gostilno Vrabec in Geossom je zdravilni gaj s 14 postajami, ki naj bi bile žarišča zemeljskega sevanja. V gostilni lahko dobite zgibanko, kjer je vse natanko narisano in napi­sano - katere bolezni se lajšajo na posameznih točkah, koliko minut je lahko zadrževanja in obseg posameznih točk.

Na voljo so številne zgiban­ke, tudi podrobna o kamnih pomnika rodoljuba, ter sploh vse, kar pride za obiskovalca Geossa v poštev. Pri gostilni je tudi kiosk, ki je odprt, kakor pač nanese (na Prešernov dan je bil popoldne zaprt), kjer so naprodaj knjižice, zemljevidi, razglednice in spominki.

 

Edinstven stekleni božji grob

Spodaj na Vačah sta dom Ge­oss z malimi muzejskimi zbirkami (arheologija, geologija itn.) in cerkev sv. Andreja z imenitnim in pri nas edinstve­nim (češkim) steklenim božjim grobom. V vasi je tudi gostilna Mrva (01 897 60 489), ki ponudi izvirne domače jedi. Pri vasi je za pokopališčem skala, ki predstavlja del fosilne morske obale izpred 13 milijo­nov let. Zelo lepo so vidne zlasti vdolbine, ki so jih naredile kamnovrte školjke. Po okolici Slivne in Vač je spe­ljana krožna pot, ki seže po sle­menu proti vzhodu, ter tudi ar­heološka pot, ki obuja spomine in lokacije, kjer so svoj čas našli veliko dragocenih izkopanin, med njimi tudi slavno vaško si­tulo. Hrani jo Narodni muzej v Ljubljani. V Vačam sosednji vasi Klenik so postavili njeno kopijo, kije petkrat večja od prave, da so podobe na njej bolj vidne in razpoznavne.

 

Mnogo poti z Geossa po hribih

Skozi Klenik drži markirana pot na zasavsko Sveto goro; z izletom nanjo si izletniki po­lepšajo dan, zlasti tisti, ki se jim ni treba vračati po isti poti, če so prišli na Geoss z vlakom v Kresnice. Z omenjene gore se spustijo po planinskih poteh dol v vas Savo ob Savi, kjer jim je na voljo vlak. Mnogi se z Geossa napotijo v Moravče, da tam ujamejo kak avtobus, veliko pa se jih odloči za sicer malce dolgo, a imenitno panoramsko pot po prisojah nad Savsko dolino. Od Geossa dol v Zapodje, potem pa skozi Dešen in Zgornji Prekar na Grmače (pod Miklavžem) ter dalje skozi Hrib nad Ribčami in Spodnji Prekar v Veliko vas (od tam lahko dol v Jevnico na vlak). Dalje drži panoramka skozi Križevniško vas do Ve­gove Zagorice ter čez Vrh in Klopce v Dolsko in od tam čez Savo na vlak s postaje Laze.

i

*

Tudi geometrična poroka

Na Vačah domuje in zagnano deluje Družinsko gledališče Kolenc (041 895 852), ki s svojim vodenjem po območju Vač lahko zadovolji tudi najbolj zahtevne turiste. Posebej se ukvarjajo tudi z organizacijo raznih zabavnih in informativnih predstav ter, ne nazadnje, tudi porok ob simbolih slovenstva. Osnovni obred, ki ga ponudijo za 580 evrov, vsebuje šrango vaščanov Slivne, sprevod mladenk z Vač v stoletnih nošah, glasbeno spremljavo (operni samospev), gledališko izvedbo Zdravljice, šampanjec in darili za ženina in nevesto. So pa na voljo tudi za kanček razkošnejši obredi z nastopom kamnovega škrata.               

DRAGO KRALJ