Objavljeno v občinskem glasilu občine Litija marca 2011
PERKMANDELC SE ŽE VESELI!
Tam, kjer lahko nabiramo
borovnice, kjer ni iz zemlje štrlečih belih skal, kjer dobro uspeva krompir,
kjer raste kostanj (sl. 1 - 
zemljevid), tam se je dogajalo, da smo srečali Perkmandelca (sl.2), ki je po
knapovsko preklinjal, ker ni imel komu nagajati v svojih zasutih rudnikih. To
je bilo v tako zelo davnih časih, da ta nagajivi škrat ni omenjen v knjigi pravljic
in bajk o škratih, vilah, velikanih, … z Vač*.
600 let prej, predno se je Kristus rodil, so v Hallstattu pod zemljo kopali kameno sol. Takrat smo na Vačah v rudnikih kopali bakreno in železovo rudo; nad Zapodjem, kjer vzletajo jadralni padalci, pa so imeli v zemlji peči, v katerih so rudo predelovali v kovino. Prestreženi vzgonski veter je pihal v peči, da je bolje gorelo. Tudi Valvasor omenja rudnike in ko je živel Prešeren, so v Cirkušah še kopali rudo. Tudi v obdobju pred in po prvi svetovni vojni so tu še rudarili. Zadnje rudnike smo zapirali sredi prejšnjega stoletja (Ponoviče).
Na sliki 3 je v ospredju prof.
dr. Emil Eberl. Za njim je ing. Ivo Kramžar, zadnji direktor rudnika v Sitarjevcu. Skupaj smo si ogledali rudišče v Cirkušah. O rudnikih pod Vačami si lahko več preberete
v strokovnem članku na: http://www.vace.si/mlakar.htm
Davorin Preisinger
in dr. Emil Eberl sta pomagala pri določitvi mineralov. Ob fotografijah
mineralov, lahko njune ugotovitve preberete na spletni strani: http://www.vace.si/minerali-cirkuse.htm
Ing. Kramžar pravi, da bo tu zaradi rudarstva še zelo živahno. To je Perkmandelc slišal in že poskakuje od veselja!
Še vedno Nas imam rad! Zvonček Norček
* SEVLJAK, Jože: Kamnov škrat; ilustriral Klavdij Palčič, Čedad, 2004