Pričujoča knjižica dopolnjuje in v skrajšani obliki povzema drugo izdajo vodnika po Geometričnem središču Slovenije – Geossu. V primerjavi s prvo, ki je leta 1984 pošla, je bila druga (1997) sicer tehnično izpopolnjena in vsebinsko obogatena z novimi spoznanji ter pridobitvami, vendar po devetih letih že tudi vsebinsko pomanjkljiva. Povzetek zato zajema tudi nekatere pomembnejše novosti, nastale v zadnjih devetih letih.
Opise smo v skladu s členitvijo Zakona o Geossu razvrstili v dve poglavji: v prvem predstavljamo ožje območje Geossa, na katerem so razvrščeni spomeniki zgodovinsko-rodoljubnega pomena, drugo, širše območje pa sega prek Vač do prazgodovinske naselbine na Kroni.
Projekt Geoss, najprej imenovan »Projekt Vače 81«, je izdelal Peter Svetik na pobudo takratnega litijskega župana Jožeta Dernovška. Dela se je lotil januarja in projekt ob intenzivnem delu dokončal že do začetka junija 1981. Iniciativni odbor ga je v celoti sprejel na seji 16. junija 1981, kar je tudi rojstni dan Geossa. K delu je Svetik pritegnil dva pomembna strokovna sodelavca.
Geodet Marjan Jenko je na osnovi izračunov ugotovil, da leži geometrično središče Slovenije v neposredni bližini Vač. Natančen izračun je pokazal, da je na lepi lokaciji blizu Slivne, kjer danes stoji pomnik Geoss. Za natančno določitev središča je bilo potrebno zahtevno grafično, analitično in računsko delo, ki ga je opravil Marjan Jenko s takrat dostopno tehnologijo Geodetskega zavoda Ljubljana. Načrt za pomnik Geoss in ureditev okolice je izdelal arhitekt Marjan Božič, za kar je priskrbel tudi dovolj velik kos granita. Osebno je nadziral kamnoseke pri njegovi izdelavi in operativno vodil ureditev neposredne okolice.
Pomnik Geoss je bil hkrati s postavitvijo takratnega grba Slovenije s hortikulturno in arhitekturno ureditvijo okolice izročen javnosti na slovesni prireditvi 4. julija 1981.
Skupina ljubiteljskih zanesenjakov je opravila vsa potrebna operativna dela, ki jih je projekt predvideval. V njej so bili poleg geodeta in arhitekta še strokovnjaki različnih profilov. Vsi so svoje naloge opravili prostovoljno.
Ko je bila dokumentacija pripravljena, so domačini opravili vsa potrebna fizična dela. Spodbujal in vodil jih je domačin, prvi predsednik odbora Jože Kimovec. Dela so napredovala v skladu s terminskim planom, predvidenim za prvo fazo projekta.
Pozneje, zlasti po letu 1991 oz. osamosvojitvi Slovenije, je projekt doživel nekaj pomembnih sprememb. Že 14. septembra 1989 je bila ob navzočnosti županov slovenskih občin na poseben podstavek vgrajena plošča z napisom »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«. Leta 1991 je bil razširjen in tlakovan večji prostor okoli pomnika, leta 1992 postavljen nov grb samostojne Slovenije, leta 1994 postavljena plošča z datumom osamosvojitve in sprejema Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov, leta 1999 je bila urejena električna napeljava, leta 2003 postavljen spomenik rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo, leta 2004 postavljena plošča z datumom sprejema Slovenije v Evropsko zvezo in leta 2005 še plošča z datumom rojstva projekta.
Sčasoma se je izpopolnjevala tudi hortikulturna ureditev z letnimi rožami in trajnicami. Preurejena je bila postavitev grbov, plošč in cvetličnih gred.
Širše in ožje območje Geossa je iz glavnega mesta Slovenije, Ljubljane, oddaljeno nekaj manj kot 40 km. Rednih avtobusnih povezav nima.
Iz Ljubljane se najpreprosteje z motornim vozilom pripeljemo po cesti, ki ob Savi vodi proti Litiji. Pri Spodnjem Hotiču stoji tabla, ki obiskovalce usmerja proti Vačam. Sledimo ji in po krajevni cesti skozi Vače prispemo do manjšega naselja Slivna. Tam vozilo parkiramo in se sprehodimo do približno 200 m oddaljenega geometričnega središča Slovenije.
Če potujemo iz Ljubljane na Geoss po avtocesti, jo zapustimo pri izvozu Krtina in nadaljujemo pot skozi Moravče, v Kandršah pa zavijemo desno proti Vačam.
Iz mariborske smeri pri Trojanah zavijemo z avtoceste proti Zagorju ob Savi. V Medijskih Toplicah zavijemo desno proti Moravčam in v Kandršah levo proti Vačam. Na vrhu nas smerokaz napoti proti središču Slovenije.
Geoss je v resnici težišče ploskve naše države, saj nepravilnemu liku, kakršen je obris meja države, ni mogoče določiti središča. Zaradi lažjega razumevanja smo pojem poenostavili in ga poimenovali Geometrično središče Slovenije, skrajšano Geoss.
Geoss simbolizira zakoreninjenost Slovencev na tem območju, njihovo klenost, trdoživost in odpornost, saj se kljub stoletnim pritiskom niso pustili potujčiti; ponazarja večstoletna prizadevanja Slovencev za obstoj in razvoj. Simbol slovenstva in Vač je tudi danes že lepo zrasla lipa, za naše prednike sveto drevo.
Končno ponazarja tudi našo osamosvojitev, našo odločno zahtevo, da na svoji zemlji sami gospodarimo in odločamo. Na vse strani neba širi plemenito misel srčne kulture in željo po sodelovanju na enakopravnih osnovah. Simbolizira srce naše države, ki je skupno vsem Slovencem, ne glede na ideološke, verske in druge razlike.
Geoss nudi možnosti za razne kulturne, športne in druge skupne prireditve na prostem ter državniške obiske. V Evropski zvezi je Geoss edino tovrstno z zakonom zavarovano območje, kar njegov pomen tudi pravno utemeljuje.
Od sestavin Geossa je najpomembnejši pomnik, lepo oblikovan močan štirioglat steber, ki vsebuje: vklesane strani neba, izpisane z mednarodnimi znaki, kitico sedanje državne himne, seznam sponzorjev, ki so omogočili postavitev pomnika, ter podatke o lokaciji (geografske in pravokotne koordinate) in nadmorsko višino. Na štiridelnem podstavku so označene strani neba, z vklesanim križcem pa središče Republike Slovenije.
Spomenik rodoljubu je postavila Zveza veteranov vojne za Slovenijo in ga ob kulturni prireditvi predala javnosti leta 2003. Spomenik rodoljubu dopolnjuje simbolno izročilo pomnika Geoss in zaokrožuje naša prizadevanja za osamosvojitev, ki smo jo dosegli po težki preteklosti slovenskega naroda.
Območje Geossa je nato društvo iz leta v leto dopolnjevalo in preurejalo. Tako so v neposredni bližini pomnika na južni strani v ravni črti razmeščeni: dva grba – zgodovinski (do leta 1991) in sedanji grb Republike Slovenije – in (na posebnem podstavku vgrajeni) dve plošči; na zgornji je napis »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«, postavljen 14. septembra 1989 v navzočnosti vseh slovenskih županov, na spodnji plošči pa so datumi, ki označujejo osamosvojitev (25. junij 1991), sprejem Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov (2004) in v Evropsko zvezo (2005).
Na severni strani pomnika je bila leta 1981 zasajena lipa (lipovec), simbol Vač in slovenstva, ki se je razrasla v mogočno drevo. Na območju Geossa je razmeščenih 9 drogov, na katerih stalno plapolajo zastave Geossa, Občine Litija, Republike Slovenije in Evropske zveze. Med krajevno cesto in opisanimi spomeniki je s kamni tlakovan prostor, urejeni so podporni zidovi, cvetlična greda in stalno negovana zelenica z macesni. Ob cesti je še dodatno razširjen in asfaltiran prostor, namenjen bodisi gledalcem bodisi nastopajočim ali častnemu vodu Slovenske vojske. Spominsko območje Geoss po potrebi osvetljujeta žarometa, nameščena na ličnih drogovih.
Ob poti iz Slivne je tik pred Geossom postavljena informacijska tabla s kratko predstavitvijo pomena pomnika Geoss in spomenika rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Doslej se je pred pomnikom Geoss uveljavilo že več spominsko-kulturnih prireditev, ki so postale tradicionalne. Vse so vedno na prostem, ne glede na vremenske razmere.
Najstarejša, zasnovana že leta 1986, je namenjena slovenskemu kulturnemu prazniku, 8. februarju. Dan zastave je prireditev, prvič izvedena leta 1998, spominja pa na prvo izobešenje slovenske zastave leta 1848 v Ljubljani. Dan Zveze veteranov vojne za Slovenijo je prireditev, prvič izvedena 2003, z njo se spominjamo za Slovenijo prelomnih dni leta 1991.
Med že tradicionalnimi kulturnimi prireditvami je treba omeniti Popoldan s skladateljem, domačinom, Antonom Lajovcem (prvo je bilo 2001) in Mladi v srcu Slovenije (2003), nastop izbranih šol iz vse Slovenije. Od športno-rekreativnih prireditev je najstarejši Pohod iz Litije na Geoss, prvič izveden leta 1990. Tradicionalen je tudi kolesarski vzpon na Geoss. To so le najpomembnejše kulturne in športno-rekreativne prireditve, saj iz leta v leto nastajajo nove.
Dosedanji razvoj Geossa je temeljil predvsem na prostovoljnem delu peščice zagnancev, članov Društva Geoss, pridnih domačinov s Slivne in nekaterih vnetih prijateljev Geossa. Brez denarja, ki so ga prispevali nekateri sponzorji, in brez vztrajne podpore matične občine Litija pa se projekt kljub zavzetemu prostovoljnemu delu ne bi mogel razviti do sedanje stopnje.
O območju Geometričnega središča Slovenije obstaja več prospektov, vodnikov in knjig, vendar so bili doslej le v slovenskem jeziku. Med pomembnejše uvrščamo Vodnik Geoss in knjigo V srcu Slovenije. Vodnik jedrnato predstavlja vsebino ožjega in širšega območja do leta 1997, knjiga pa je nekoliko bogatejša kronologija uresničevanja projekta do leta 2000.
Odbor projekta je v preteklih letih pripravil tudi nekaj razglednic in spominkov. Med spominki sta najzanimivejši pomanjšana kopija znamenite situle z Vač in skulptura Geoss v lesu.
Za nakupe spominkov lahko povprašate po telefonu Društva Geoss (01 / 897 60 95) ali pri Anki Kolenc (01 / 897 66 80 oz. 041 896 632). Informacije posredujeta tudi Jože Dernovšek (040 457 373) in Peter Svetik (041 571 897, e-pošta: psvetik@volja.net). Pišete lahko tudi na elektronski naslov: jani.kolenc@siol.net; poštni naslov je: Dom Geoss, Vače 10, 1252 Vače, Slovenija.
Po več kot 20 letih vztrajnih prizadevanj Društva Geoss je pomembnost Geossa spoznala tudi država. Tako je bil leta 2003 sprejet Zakon o Geossu, doslej edini tak zakon v Evropski zvezi, ki pravno ureja središče države.
Že naslednje leto (2004) je bila sprejeta Uredba o koncesiji za upravljanje Geossa. Na njeni osnovi je bila leta 2005 Društvu Geoss podeljena tudi koncesija za upravljanje območja Geoss.
Koncesija pa se vsaj za zdaj nanaša zgolj na ožje območje Geossa. Za vse sestavine projekta širšega območja mora odbor zagotavljati finančna sredstva iz drugih virov. Za projekt Geoss pomenijo omenjeni pravni akti novo razvojno obdobje.
Vače so od Ljubljane oddaljene 35 km in ležijo med Slivno (880 m) ter Zasavsko sveto goro (852 m) na južnem pobočju prelaza v Moravško dolino. Zgodovina Vač se je na današnji lokaciji začela po prihodu Rimljanov.
Vače so bile bogat tržni kraj in privilegirano naselje s trškimi pravicami od 15. stoletja. Odtlej so tu imeli svoje sodnike in prirejali tedenske sejme, v bližini pa so kopali in talili železovo in bakrovo rudo.
Osrednji del Vač je trg s cerkvijo sv. Andreja. Na trgu je tudi večnamenska hiša s trgovino, pošto, sedežem KS in z vrtcem; ob cesti skozi Vače stoji gostilna Mrva. Blizu nje je na isti strani ceste Dom Geoss. Ogleda vredna je tudi župnijska cerkev sv. Andreja.
Vače so zaradi lepe lege, čudovitega razgleda in zgodovinskih znamenitosti izredno privlačna izletniška točka.
V hiši s hišno številko 10 sta bila rojena pomembna Slovenca: Matevž Ravnikar in Anton Lajovic. Spominski plošči obema sta vzidani na pročelju hiše. Za Odbor »Projekt Vače 81« (danes Društvo Geoss) jo je že leta 1984 Geodetski zavod Ljubljana odkupil, društvo jo je pozneje obnovilo in preuredilo v muzej s štirimi zbirkami: geološko zbirko (avtorja Stanka Buserja), arheološko zbirko (avtorjev Avgusta Stuška in Davorina Vuge), predstavitev na Vačah in v okolici rojenih pomembnih Slovencev (avtorjev Sandija Sitarja in Petra Svetika) ter dokumentacija projekta (avtorja Petra Svetika).
Danes se hiša imenuje Dom Geoss. Ena od sob v njem je namenjena potrebam Društva Geoss. V njej je nameščen telefon, računalnik in nekaj pohištva za seje odbora. Po stenah sob so razmeščene številne slike, ki so jih društvu poklonili udeleženci slikarskih kolonij.
Začetek bogoslužja sega v 12. stoletje, ko so na Vače prihajali menihi iz Stične. Prva cerkev je bila lesena, naslednje pa zidane. Večino cerkva so uničili požari. Peto cerkev je leta 1834 prav tako uničil velik požar, ki je upepelil tudi večji del Vač. Sedanja cerkev sv. Andreja je na tem mestu že šesta, namenu pa so jo izročili leta 1844.
V cerkvi sv. Andreja je znamenit božji grob (delo čeških steklarjev) iz leta 1864 in Metzingerjev Križev pot, ki so ga rešili še iz stare cerkve. Poleg teh so v cerkvi tudi številne druge dragocenosti, slike v njej pa so delo Matevža Langusa, Valentina Janeza Metzingerja in Fortunata Berganta. Odlične orgle je leta 1967 izdelal mojster Fran Jenko, stolpna ura pa je iz leta 1838. Omeniti velja vsaj še zakristijski zvonec z letnico 1645.
Nad pokopališčem na Vačah se nad travnikom dviguje 3 metre visoka navpična apnenčeva stena, ki je velika zanimivost iz miocena (stara približno 13 milijonov let). Razteza se v širini 20 metrov v smeri vzhod—zahod in je ostanek nekdanje fosilne morske obale.
V apnencu so se ohranili tudi sledovi školjk. Največ je ostankov morskih datljev, kamnovrtnih školjk (prstakov) iz rodu Lithophaga, na tem mestu pa so ohranjene tudi številne fosilne školjčne lupine ostrig.
Ostanek fosilne morske obale na Vačah je najlepši v Sloveniji in med najlepšimi na svetu.
»Aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh« je Društvo Geoss poimenovalo cesto, ki vodi z Vač proti Kleniku. Ob njej je postavilo več skulptur iz masivnega hrastovega lesa. Izdelali so jih kiparji samorastniki ob kiparski koloniji konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. V alejo so bile postavljene leta 1990.
Skulpture ponazarjajo dogodke iz vsakdanjega življenja predvsem na Vačah: Naprej, Predica, Peščena ura, Kolo življenja, Ženska z lanom, Razkol in Solze. Pred naseljem Klenik si obiskovalci lahko ogledajo še obnovljeno sušilnico lanu (v preteklosti so na Vačah pridelali veliko lanu).
Aleja vabi na prijeten, lahkoten sprehod s hkratnim ogledom vseh skulptur, sušilnice lanu, rojstne hiše najditelja situle z Vač Janeza Grilca, spominske plošče in povečane kopije situle z Vač s spominsko ploščo Francetu Staretu.
Najznamenitejša izkopanina na Vačah in na Slovenskem sploh (v vseh obdobjih, ki jih raziskuje arheologija) je tako imenovana situla z Vač. Izkopal jo je samouki ljubitelj starinoslovja, kmet Janez Grilc s Klenika (1860–1931), in sicer 17. januarja 1882. Artefakt, ki je najverjetneje nastal na prelomu iz 6. v 5. stoletje pr. n. št., odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta.
Prizori v »epu« o življenju vojaškega plemstva – morda samega kneza – so naslednji: prvi friz ponazarja sprevod, drugi darovanje, gostijo in dvoboj, tretji pa živali.
Situla z Vač je visoka 23,8 cm in je izdelana iz bronaste pločevine, iz treh ločenih kosov, spetih z bronastimi zakovicami. Držalo je iz debele tordirane žice in se na obeh koncih zaključi s stilizirano račjo glavico. Figuralne upodobitve so izdelane v iztolčeni tehniki (torevtiki). Halštatsko najdbo hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Na Kleniku je Društvo Geoss postavilo približno petkrat povečano kopijo te pivske posode, ki je tako na ogled obiskovalcem. Ob njej je plošča najbolj plodnemu raziskovalcu območja te prazgodovinske naselbine, dr. Francetu Staretu.
Ob krožni poti Geoss je velik naselbinski in grobiščni kompleks, eden večjih na Slovenskem in v jugovzhodnem alpskem prostoru.
Okolica Vač je bila obljudena že v mlajši kameni dobi, do večje načrtne naselitve pa je prišlo v začetku starejše železne dobe, ki se imenuje tudi halštatska, v 8. stoletju pr. n. št. Izredno veliko je bilo najdenih starejših halštatskih ravnih grobov z žganim pokopom (iz časa med 8. in 7. stoletjem pr. n. št.). Po grobovih je mogoče sklepati, da je šlo za izrazito premožne pripadnike vojaške aristokracije, s pridevki orožja in dragocenih predmetov.
Z rimsko dobo se je naselitev premaknila v nižje lege. Iz tega časa je znana samo ena najdba, železna rovnica.
Doslej je bilo na Kroni izkopanih 16 halštatskih hiš pravokotne oblike, s temelji iz suho zloženega kamenja. To so bile z glino ometane brunarice.
Najdeni kosi železove žlindre nedvoumno dokazujejo, da sta v naselju cveteli metalurgija in kovaštvo.
Večina izkopanih dragocenosti je v tujini. Izkopavanja so namreč vodili predvsem tuji raziskovalci…
Kakor vsa Slovenija je bilo tudi območje Vač v kleščah okupatorja. Reka Sava je bila pomembna prometna žila, v neposredni bližini sta si po njej italijanski in nemški okupator razdelila slovensko ozemlje.
Prebivalstvo tega območja je takoj sprejelo pobudo Osvobodilne fronte za upor. Tu je bilo operativno območje Kamniško-zasavskega odreda, ki je organiziral številne diverzantske akcije, vzdrževal pa je tudi zvezo čez reko Savo, kar je bila izjemno zahtevna naloga, saj je bila Sava z železniško progo dobro zastražena.
Na Vačah je bila nemška postojanka vse do julija 1944, ko so ji partizanske enote v poštnem paketu podtaknile razstrelivo, ki je postojanko uničilo.
Štiriletni osvobodilni boj je okolico današnjega Geometričnega središča Slovenije zapisal v našo zgodovino na vidno mesto.
Spominska pot Geoss poteka po širšem območju Geossa in obiskovalca vodi po zanimivih predelih osrednjega dela Slovenije med savsko in moravško dolino. Pot je dolga približno 30 km, ob njej pa je mogoče videti množico kulturno-zgodovinskih znamenitosti in naravnih lepot, predvsem pa se pogledu povsod odpira lep razgled. Za hojo je pot zelo prijetna in ne preveč naporna, za orientacijo na njej pa je Vodniku Geoss priložena karta. Spominska pot je na razpotjih, kjer ni drugih oznak, označena z oznakami »Pot Geoss«.
Poleg te poti je za krajši sprehod zanimiva pot ob Aleji ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh. Med učnimi potmi naj omenimo vsaj geološko, gozdno in zgodovinsko. Dolge so od 3 do 5 km.
V tem povzetku so predstavljene le najzanimivejše značilnosti projekta Geoss – Geometričnega središča Slovenije.
Povprečno zahtevnemu obiskovalcu opis zadošča. Kdor si želi podrobneje spoznati to zanimivo območje, pa si lahko na katerem od navedenih naslovov zagotovi možnost strokovnega vodenja.
Vsem obiskovalcem želimo prijetno počutje in novih spoznanj o delčku sicer majhne, a vsestransko zanimive Slovenije.
Po razpoložljivi literaturi pripravila Anka Kolenc in Peter Svetik, junija 2006