Januar 2007, št.1, leto 9 - NOVICE IZ OBČINE LITIJA - Občan

ROKOPISNA KNJIGA S PŠ VAČE

Dajana Maurič

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NAZAJ NA IZHODIŠČE

Članek je izšel v novicah iz občine Litija »Občan« št.7, leto 9, julija 2007

PODRUŽNIČNA ŠOLA VAČE MAJHNA ŠOLA USPEŠNIH OTROK

 

  

List iz projekta o Vodnjaku in model vodnjaka

 

Na podelitvi priznanj Tadej Pavkovič, Jan Kristjan Hrastelj Gregorič; Urška Šerajč in Klara Hančič pa tudi pri delu.

 

HURA, POČITNICE! Kako čas počasi teče, kadar moraš sedeti v šoli in zunaj sije sonce, ti pa moraš še pisati biologijo, pa zaključit angleščino, pa popraviti oceno pri matematiki, pa še in še obveznosti se ti nalaga vsakodnevno, tako v šoli kot doma. Pa tudi, če ne sije sonce ...saj ima še dež okus po maju. Še sreča, da se dogaja toliko zanimivega izven šolskih klopi, a v okviru šole - dnevi aktivnosti, s katerimi nas kar zasipavajo, da nam bi čas v šoli hitreje minil, pa prireditve, pa nagradne aktivnosti, za tisto kar smo postorili med letom … Z  zadovoljstvom smo se lotili preštevanja priznanj in nagrad, ki kažejo, da na Vačah radi sodelujemo, da se radi učimo in tudi radi poveselimo ob priznanjih in pohvalah.

 

Pa začnimo pri najmlajših. Učiteljica 2. razreda je vedela, da ima v razredu dobre matematike, da pa jih bo kar sedem - po­lovica razreda - dobila priznanje na tekmovanju iz matematike - Kenguru, tega si ni mislila.

 

Na Vačah deluje fila­telistični krožek, ki je bil najprej predviden za učence višjih razredov. Pa so jih kmalu »tamali« skoraj izpodrinili. Njihova vztrajnost in veselje do drugačnega »učenja« se je kmalu obrestovalo: učenka Špela Pok iz 2. razreda je pod mentorstvom učitelja Marjana Roglja dosegla srebrno priznanje za razstavni eksponat z naslovom Barčica po morju plava in posebno nagrado - udeležbo na mednarodni filatelistični delavnici v Avstriji. Prav najmlajši učenci so tisti, ki dajejo »intonacijo« naši šoli. Ob njihovi spontanosti in radoživosti, ki se lahko izraža v maloštevilnih razredih, so omilili marsikateri problem, tudi tisti, ki ga mnogokrat povzročajo starejši učenci. Peti razred je pri nas še vedno prehod iz osemletke v devetletko. Dosegli so tri bronasta priznanja iz znanja logike, eno bronasto priznanje na Kenguruju, Žan Gračner in Saša Biaggio pa sta si prismučala zlati medalji v zimski šoli v naravi (mentor učitelj Goran Bukovica).

 

Sedmarji so »pridelali« tri bronasta priznanja iz znanja logike, naši »taveliki« devetarji pa bronasto priznanje iz Kenguruja, tri bronasta priznanja iz znanja logike, tri srebrna priznanja na angleški bralni znački ter tri bronasta priznanja na tekmovanju iz angleščine. In osmi razred, za katerega učitelji ugotavljamo, da je poučevanje tam čisti užitek: dosegli so tri bronasta priznanja na Kenguruju, tri bronasta priznanja na šolskem tekmovanju iz fizike, bronasto priznanje na tekmovanju iz kemije, štiri bronasta priznanja iz znanja logike in dve srebrni priznanji na angleški bralni znački.

 

Na šoli deluje tudi literarno-lepopisni krožek, ki je letos deloval v »peti prestavi«: V sodelovanju na natečaju slovenske vojske

- Kako ljubiti domovino so si prislužili majice, koledarje in knjigo. Pil-ova zgodba Pika danes (avtor Samuel Nagode, 5. r) je bila nagrajena z dvema vstopnicama za opero (mimogrede, stro­kovno mnenje našega nagrajenca je bilo, da nagrada ni bila najbolj posrečena), za likovni natečaj Nasvidenje tolar, pozdravljen evro so učenci 5. razreda dobili simbolične nagrade - svinčnike, magnetke in rnike, Miha Šporar iz 5. razreda pa je na natečaju za najboljšo Pil-ovo zgodbo dobil knjižno nagrado za svojo Sončno ptico.

 

V letu kulture so nas mentorji dodobra seznanili tudi s kulturnimi ustanovami. Sodelovanje smo si tako obljubili z Narodno galerijo, kamor smo poslali rokopisno knjigo o Vačah. Sodelovale so učenke Kristina Planinšek, Klavdija Lavrič, Urška Šerajč, Klara Hančič ter Klavdija Obreza. Da nam je delo pri srcu, smo dokazale tudi s tem, da smo zadnje popravke pisale med novoletnimi počitnicami kar pri učiteljici doma, sladkale pa smo se s pecivom, ki nam ga je prav za to priložnost napekla ena od mamic.

 

Na enem od kulturnih dnevov smo se seznanili z gospo Metko Starič iz zavoda za kulturo in turizem - Parnas, iz Velikih Lašč. V njihovi knjigoveški delavnici smo zvezali rokopisno knjigo, na literarnem natečaju za kratko zgodbo, vezano na slovensko kulturno dediščino in naravne znamenitosti Gosje pero pa smo se razveselili 1. nagrade (sodelovali so učenci 8. razreda: Klara Hančič, Urška Šerajč, Jan Kristjan Hrastelj Gregorič in Tadej Pavkovič).

 

Srce našega ustvarjanja in učenja je povezano tudi s središčem kraja. Na natečaju za otroke osnovnih šol Voda in kulturna dediščina smo prijavili projekt, ki nosi naslov: VODNJAK -spomin vode v kamnu. Ustvarili smo pisno in ilustrirano (linorez) pripoved o življenju ob vodotokih, kako je človek izkoriščal oziroma uporabljal vodo v svoj prid skozi zgodovino itd. S tem smo opozorili na problem vaškega vodnjaka (za katerega so bili restavratorski načrti narejeni že leta 2003), zavedanje obstoja kulturne dediščine v prostoru in seveda njeno ohranjanje. Uporabili smo medpredmetne povezave - zgodovina, etnologija, slovenščina, likovna vzgoja, tehnična vzgoja, geografija, kaligrafija... Nosilci projekta so bili Klara Hančič, Urška Šerajč, Jan Kristjan Gregorič Hrastelj, Tadej Pavkovič ter učenci 7.,8. in 9. razreda, mentorji pa učitelji Dajana Maurič, Marjan Rogelj in Goran Bukarica. Dobili smo 1. nagrado in obet za sofinanciranje obnove vaškega vodnjaka, če bomo projekt v letu 2008 dopolnili še z vodno učno potjo. No, dela smo se že lotili.

 

Kdaj nam je še ostal čas za učenje? Verjetno kar vmes, med dodatnim delom, s katerim smo si popestrili (včasih suhoparno) učno snov. In zakaj smo tako zelo povezani z učitelji, da jih včasih med poukom namesto učiteljica pokličemo kar mama? Ja, naša šola je tako zelo majhna, da se drug pred drugim sploh skriti ne moremo. Tako nam ne ostane drugega, da se pove­žemo, bolje spoznamo in opremo drug na drugega. Vse to pa so dobri pogoji za uspešno sodelovanje, katerega nazoren dokaz so tudi naši rezultati.

 

Vesele počitnice!

                                                     Dajana MAURIČ, prof.