Objavljeno v mesečniku občine Litija – Občan, junija 2012, št. 6, leto 14
Zaščitnik lovcev, sv. Hubert je včasih stal v gradu Ponoviče – blizu Lebeškega gradu. Danes krasi atrij gradu Bistra.	IZVORNA STRAN LOVSKA PODRUŽNICA LEBEŠKEGA GRADU
Grad Ljubek ali Lêbêk je danes samo razvalina, na kateri raste mah in sladka koreninica. Tako ime je dobil zaradi svoje ljubkosti v Valvasorjevih časih (sl.1). Z gradom pa je bil tesno povezan velik grunt – osamljena kmetija, katere lastnik je bil svobodnjak, kar še danes dokazuje obročast okrasek na stropu v hiši (sl.2). Ne dolgo tega je imela kmetija še voz lojtrnik, ki je imel v eni od lojter namesto običajne prečke - deščico z imeni kmetij in z oznakami za dajatve - desetino. Na starem kozolcu pa so bila shranjena vrata z gradu (sl.3).		Na gruntu je vse polno izvirov čiste studenčnice. Vačani in Potočani imajo tam betonske rezervoarje, da so preskrbljeni s pitno vodo. (Nekateri se tudi od daleč vozijo k enemu od izvirov sredi gozda, ker so prepričani –po pripovedovanju prednikov- v zdravilnost neokrnjene naravne vode.)  Tu je en od izvirov Savskega potoka. Leži na južnem pobočju posavskih hribov in je najvišje ležeča kmetija v vasi Potok (pri Vačah). Njeno ime je ZAPECE, ker leži za pečino (peco), ki je že davno spremenjena v apno. Po ustnem izročilu je to lovska podružnica Lebeškega gradu. Zadnja lastnika sva jaz, Norček in moja Anka, ki sva se bila zaradi bolezni najstarejše hčere prisiljena preseliti v šolo na Vačah. Potem je kmetija 30 let samevala, se zaraščala, podrl se je toplar, čebelnjak, … Morda pa so končno – samotno kmetijo Zapece na sončni jasi sredi gozda obsijali žarki upanja. Pôd nad hlevom smo spremenili v jedilnico in v gledališče (sl.4). Vse smo pripravili za počitnice in zabavno šolanje o preživetju v naravi. Poleg tega pa se bomo zabavali ob pravljičnem gledališkem vodenju po zgodovinskih Vačah, na GEOSSu in v okolici, ob naših živalih ali animacijskih predstavah, ki nas vedno začarajo. Večeri pa bodo minevali pri ognju ob ubranem petju in veselih zvokih kitare. Neskončno se veselimo in kar razganja nas od pričakovanja in ljubezni. Pridružite se nam - pravočasno! Radi imamo življenje in kako zelo lepo nam je, ker smo živi!                             Zvonček Norček in Družinsko gledališče Kolenc. Več na - http://www.druzinsko-gledalisce-kolenc.si/page/