POVZETKI TREH DELAVNIC 

1. kongres doživljajske pedagogike
v Termah Zreče od 1. do 3. juni
ja 2000


1. delavnica

DOŽIVLJANJE Z ŽIVIMI ŽIVALMI

(Naravoslovni dan)

Zvone Kolenc prof., Anka Kolenc, Mojca Kolenc prof., Družinsko gledališče Kolenc – Vače

Narava je velik učitelj. Umetnost pa je orodje, ki daje temu učitelju še večjo moč. Delček narave – nekatere živali – pa je možno prinesti celo v razred in narediti naravoslovni dan, ki ga učenci zlepa ne bodo pozabili. Gre za popolno doživljanje v učno vzgojnem procesu.

V našem primeru Vam bomo predstavili živali, ki Vas bodo očarale s svojim edinstvenim načinom sporočanja človeški vrsti kako ljubiti ta planet. Te živali so: cvrček, ščurek, krastača, zelena žaba, rega, rdečevratka, navadni udav, rdeči ameriški gož, mongolski skakač, evropski jež.

Potek demonstracije naravoslovnega dne, v katerem so udeleženci delavnice aktivno vključeni:

  1. umetniške predstavitve živali – 15 min.,

Vsako žival predstavimo z pesmijo ali basnijo. Živali so bitja z dušo. Ne govorijo človeškega jezika, zato njihove občutke prevajamo skozi pesmi, basni,…

2. neposreden stik oz. druženje z živalmi – 60 min.

Druženje poteka v treh skupinah in vsaka skupina v 20 minutah spoznava dve do tri

živali. Nato se skupine zamenjajo. Tako vse tri skupine spoznajo vse živali. Pri vsaki

živali je strokovnjak, ki žival dobro pozna in vodi proces. Ker so skupine manjše, po-

teka pogovor sproščeno in neposredno.

3. Reševanje in sestavljanje zabavnih nalog – 15 min. Učenci:

- v seznamu živali obkrožijo tista števila, ki označujejo danes prikazane živali,

- števila vnašajo v naravni sistem živih bitij,

- povezujejo slike živali z življenjskim okoljem,

- prepoznavajo živali na črno-belih slikah in jih ustrezno pobarvajo,

- označijo, iz katere živali je sestavljena narisana strašna nigazver.

4. Kviz s križanko – 15 min.

Na platno projiciramo križanko, ki vsebuje predvsem gesla iz vsebine naravoslovnega

dne. Vsaka tekmujoča skupina zbira vprašanja (npr. 45 vodoravno). Voditeljica prebere vprašanje. Ko skupina odgovori, na grafofolijo napišemo črke v barvi, ki si jo je skupina izbrala na začetku. Po številu črk ene barve izmerimo znanje skupine.

  1. Podelitev daril:

Če se želimo igrati potrebujemo igralce. Naša igra se zaključi tako, da na koncu vsaka skupina dobi darilo. Vsak udeleženec je pomemben člen igre. Naš namen ni, da bi primerjali rezultate, ampak si želimo samo miriti znanje. Zato vsaka skupina dobi na koncu enako darilo.

 

 

2. delavnica

DOŽIVLJANJE UMETNOSTI

(Kulturni dan)

Anka Kolenc in Mojca Kolenc, prof., Družinsko gledališče Kolenc – Vače

Kako približati otroku vsebine, ki jih je potrebno začutiti, da jih lahko dojame. Morda je pri pouku najtežje predstaviti dramski tekst ali Prešernovo pesem ali glasbo znamenitega klasika ali ….

Globoko in resnično doživljanje umetniških del, prepleteno z izrazito igro (mimika, gestikulacija, in obvladovanje drugih odrskih veščin), z energijo in ljubeznijo izvajalca, nehote pritegne - začara in vključi gledalca v aktivnega soustvarjalca dogajanja. Seveda pa morajo vsaj osnovni tehnični in prostorski pogoji omogočat doživljanje in sodelovanje.

Potek demonstracije kulturnega dne, v katerem so udeleženci delavnice aktivno vključeni:

  1. Kulturni dogodek – 45 min
  2. Pripravljenih imamo več različnih predstav. Prilagojene so učnemu načrtu in starosti otrok. Skozi zgodbo (Pepelka, Sneguljčica) se učenci učijo o instrumentih in spoznavajo poezijo, glasbo,… Predstava z naslovom “Kaj je?” je namenjena učencem predmetne stopnje. Skozi slednjo oživimo različne zvrsti umetnosti (ples, glasbo, poezijo, gledališče,..).

  3. Reševanje zabavnih nalog – 15 min

3. Kviz s križanko – 20 min.

Na platno projiciramo križanko, ki vsebuje predvsem gesla iz vsebine kulturnega

dne. Vsaka sodelujoča skupina – razred - zbira vprašanja (npr. 45 vodoravno). Voditelj

prebere vprašanje. Ko skupina odgovori, na grafofolijo napišemo črke v barvi, ki si jo

je skupina izbrala na začetku. Skupine torej zbirajo črke svoje barve.

  1. Podelitev daril:

Če se želimo igrati potrebujemo igralce. Naša igra se zaključi tako, da na koncu vsaka skupina dobi darilo. Vsak udeleženec je pomemben člen igre. Naš namen ni, da bi primerjali rezultate, ampak si želimo samo miriti znanje. Zato vsaka skupina dobi na koncu enako darilo.

 

3. delavnica

ZABAVEN POUK OB IGRI V NARAVI

Zvone Kolenc, Družinsko gledališče Kolenc - Vače

Po učni poti nas je včasih vodil vodič. Učenci so sprva poslušali , kasneje pa velikokrat ne več. Pasivno spremljanje vodiča gotovo ni animacija učencev. Učenčeve potrebe po gibanju v naravi, igri, zabavnem druženju, raziskovanju, svobodi, avanturi ...niso zadovoljene.

Stvari smo spremenili!

Učenci so združeni v skupine od dva do štiri učence. Ekipa je dobila na pot natančna čim preprostejša pisna navodila z zemljevidom. Preden so ekipe odšle na pot, smo jim tudi ustno nekatere naloge pojasnili in morda katero tudi skupaj rešili.

Učenci imajo s seboj:

- zemljevid z označeno potjo,

- nekaj slik z opisi rastlin,

- sliko nekega objekta z napakami, na katerega bodo naleteli ob poti, (napake so rešitve v križanki),

- križanko,

- vprašanja za reševanje križanke.

Naloga skupine je, da na poti samostojno – s pomočjo pisnih navodil in drugih dodatkov – reši križanko. To pa najbolje uspe, če si člani delo razdelijo. Nekdo je bolj odgovoren za orientacijo, drugi izpolnjuje križanko, tretji prebira na glas navodila. Skupaj so z opazovanjem, sklepanjem, primerjanjem, določanjem rastlin s pomočjo slik, z uporabo vseh svojih čutil in s pomočjo prej rešenih gesel v križanki , itd. izpolnili križanko. Na cilju so še skupaj pregledali svojo križanko in jo oddali. Križanko je komisija pregledala, razglasila rezultate in podelila nagrade.

Naloge naj bodo presenetljive, pestre in zabavne. Učenci dobijo pisne zahvale. Vsem se zahvalimo, ker so z odprtim srcem in iskrivega duha preživeli dan v naravi. Nagrada je npr. košarica sadja, v kateri vsak učenec najde sadež zase.

Zadovoljene so učenčeve potrebe po avanturi, samostojnosti, svobodi, igri, druženju, itd.

Na Vačah že nekaj let uvajamo to obliko pouka v naravi. Opravljene analize so zelo ugodne. Uspešnost tega pristopa proučuje tudi diplomska naloga (Jana Sinreih, Odzivi učencev in učiteljev na sodobno obliko terenskega dela pri pouku biologije, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 1997). Podobne učne poti pa pomagamo narediti tudi pri drugih šolah (Škofja Loka, Ponikva ...). Za tiste, ki bi se morda sami naučili izdelati take in podobne naloge, pa v okviru Društva učiteljev biologije Slovenije - pripravimo seminar. Naloge, ki jih učenci rešujejo, so povezane z zgodovino kraja, z znamenitostmi, naravo, orientacijo, itd. Interdisciplinarnost omogoča razvoj vsestranske osebnosti in povezuje različne sposobnosti posameznikov v skupini.

Delo učiteljev OŠ Gradec v zvezi z učnimi potmi je opisano v knjigi:

Nolimal, F. in širša skupina, UČENCI NA RAZISKOVALNIH POTEH NA VAČAH IN DRUGJE. Priročnik z nalogami in primeri iz prakse za učitelje – mentorje naravoslovnih in družboslovnih dejavnosti v osnovni šoli. Ljubljana, Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1997, 150 s.

Za demonstracijo dogajanja se bomo odpravili na improvizirano učno pot v zaprtem prostoru.

- Razgovor o nalogah - 30 min

Naj bo pouk narave čim večkrat:

DOŽIVLJANJE v učilnici, ki ji rečemo NARAVA,

DOŽIVLJANJE s pripomočki, ki so NARAVA,

DOŽIVLJANJE vsebine, ki je NARAVA in LJUBEZEN.

.

Proxy by Datajoy
Udaljenost gradova