Članek je bil poslan, kot predlog za enega od
»SEDEM ČUDES
SLOVENIJE«,
Akcijo je vodil
Tone Fornezzi v imenu Nedeljskega dnevnika. To je članek, ki sva ga avtorja
poslala na uredništvo.
Eno od njih:
GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE
Slišati je, da imata dve državi na svetu
sicer izračunani svoji težišči oz. – poljudno rečeno – središči. Gotovo pa je Slovenija edina država na svetu,
ki ima svoje središče obeleženo s pomnikom, ki ima svoj poseben pomen in za
katerega s svojimi finančnimi sredstvi skrbi tudi država.
Območje
geometričnega središča Slovenije – GEOSS-a – je, kot bi narava na tem majhnem
koščku Slovenije hotela pokazati naravne in kulturne znamenitosti, ki so sicer
značilne za celo Slovenijo, kot bi se narava poigrala s svojo lepoto in
slovenskimi značilnostmi …
GEOSS leži nekje
na sredini med našimi tradicionalnimi pokrajinami. Tu so, poleg obeležja GEOSS,
zbrani naši simboli: lipa, grb, himna, zastava, spomenik Rodoljubu (sestavljen
je iz kamnov, ki so iz krajev, kjer živi slovenski narod), v bližini je tudi
prijetna gostilna, stezice in označene poti,
Kimovčev muzej starožitnosti na
prostem, cerkvica na hribu. Na bližnjih Vačah in v okolici pa so še druge
zanimivosti: Dom GEOSS, ki je rojstna hiša nekaterih zelo znanih in za razvoj
slovenske samobitnosti zelo pomembnih Slovencev, božji grob (iz ozadja
osvetljen mozaik iz raznobarvnih steklenih kristalov), sušilnica lanu, situla
(spet naš simbol, ki je del naše identitete in prisoten tudi v naših osebnih
dokumentih), fosilna obala … in ljubeči,
gostoljubni ljudje.
Geoss je
16. junija 1981 – pod vodstvom idejnih voditeljev, Petra Svetika in Jožeta
Dernovška - začela ustvarjati majhna skupina zanesenjakov, ki so začutili posebni
pomen tega, da obstaja območje, ki je stičišče vseh Slovencev; območje naših
skupnih korenin, kjer smo vsi enaki in sprejeti – ne glede veroizpovedi in
najrazličnejša prepričanja, ki nas sicer velikokrat ločujejo. Območje GEOSS je
takrat postalo srce Slovenije. Utripa z močjo svojih tisočletnih korenin, ki so
obdržale pri obstoju slovenski
narod, na vsa območja, na katerih živimo
Slovenci, s sočutjem, z mirom (naš
konjenik na situli, ki je upodobljen tudi na pomniku Rodoljubu, namreč ni
oborožen), z globoko privrženostjo mogočni energiji najvišje slovenske
ustvarjalnosti. Na pomnik GEOSS so bili namreč vklesani verzi Prešernove
Zdravice 10 let prej, preden smo zaživeli v svoji državi in preden je Zdravica
postala slovenska himna.
Na GEOSS-u se odvijajo
številne prireditve, ki nas združujejo in utrip srca Slovenije pospešujejo.
Tu se ob 8.
februarju kot edinstvena prireditev na prostem – odvija naš kulturni praznik,
tu gostimo Pohod na GEOSS, organiziramo Dan kulture mladih iz cele Slovenije za
kulturno šolo leta, tu imamo vsako leto ob 7. aprilu dvig slovenske zastave, tu
se srečujejo slovenski veterani vojne za Slovenijo in tu se bodo, upamo, srečevali slovenski etnologi – ljubitelji, tu
praznujemo vsako leto rojstni dan enega največjih slovenskih skladateljev,
rojenega na Vačah, Antona Lajovca in še bi lahko naštevali …
14. septembra
1989 so se tu župani vseh slovenskih občin poklonili pred pomnikom GEOSS in
simbolično izrazili odločitev, da želimo gospodariti na svoji zemlji.
Tu se številni
naši rojaki poslavljajo, kadar za dolgo časa odhajajo v tujino. Od tu je naš
maratonec Hilarij odnesel poslanico miru in
sodelovanja v Bruselj, ob našem vstopu v Evropsko skupnost …
Ne nazadnje: tu
se predstavljajo kandidatke in kandidati za predsednico ali predsednika naše
države in tu se izreče o svoji ljubezni in zvestobi slovenstvu in svoji
domovini tisti, ki je izvoljen.
Da so tu posebne
moči, bi lahko rekel vsak, ki obišče GEOSS. Ko stojiš tam, ko ob šumenju lipe
in vihranju zastav doma, domačije, domovine in širše domovine, zaživi
Prešernova zdravica in zašepeta svoj spev zasidranosti, moči in ljubezni
središče samo, sama iz sebe iz srca zadoni slovenska mantra:
Mi se imamo radi …
Tu pozabimo na
vse spore iz preteklosti, ki nas ločujejo in začutimo polno, ustvarjalno in
povezujoče življenje, ob katerem se lahko učimo in napredujemo. Zato je
potrebno GEOSS čim večkrat obiskati.
Zato je geometrično središče Slovenije
tudi zagotovo eno od sedmih čudes Slovenije.
Anka
in Zvone KOLENC
To je pa članek, ki so ga v Nedeljskem objavili.
SPLETNE
STRANI:
Moj hobi – zbiranje sličic -
Kraljestvo živali