Ivan BAJDE (1855 – 1920) (popravki, Tatjana Štefanič)
»Boida Johann aus Ober Höttisch«, so ga leta
1892 imenovali navdušeni pisci člankov v avstro-ogrskih časopisih, ker so GA SLIŠALI IGRATI NA GLASBILO, KI GA JE
SAM IZUMIL IN PREDSTAVIL na veliki
glasbeno-gledališki sejemski prireditvi na Dunaju. IVAN BAJDE JE VERJETNO EDEN OD PRVIH SLOVENCEV S
PRIJAVLJENIM PATENTOM. Če vas nekdo
vpraša: »Kateri Slovenec je MED PRVIMI patentiral svoj
izum?« je odgovor zdaj jasen. A kaj je izumil?
IVAN BAJDE JE
IZUMIL KAR NEKAJ NENAVADNIH GLASBIL, MED NJIMI inštrument, ki ga je imenoval - potni glasovir (Reiseclavier), ki
je bil razstavljiv in je proizvajal glas citer, harfe ali zvončkov. Kasneje
je izumil še KLAVIRCITRE IN
klavirharfo. NJEGOV
NAJPOMEMBNEJŠI IZUM JE BIL klavir na
lok (POIMENOVAN TUDI glasovir na godalo, GODALNI KLAVIR IDR.), KI JE KLJUB TEMU, DA JE ŠLO ZA KLAVIR,
PROIZVAJAL TUDI ZVOK GODAL. TUDI BAJDETOV SIN LUDVIK JE ZNAN KOT
IZUMITELJ. MED LETOMA 1912–1913
so na Dunajski 73 v Ljubljani v manufakturi z napisom Tvornica klavijolin Bajde
& komp. BAJDETOVI IZDELOVALI NJEGOV SAMOSTOJNI IZUM - KLAVIJOLINO (sl.1). IVAN BAJDE PA JE IMEL delavnico v Spodnji Šiški 62.
Oče Ivan je s svojima
sinovoma Ludvikom in Rudolfom potoval po Avstro-Ogrski in navduševal
publiko Z IGRANJEM NA
NJEGOVE NE POVSEM OBIČAJNE inštrumente.
Ludvik je na tovrstnih koncertih očaral tudi s čudovitim tenorjem, saj je
študiral solopetje. Tudi predstavniki družine Lajovic so obiskovali
njihove koncerte. Navdušenje je bilo veliko, a prave denarne podpore ni
bilo. Svoj patent KLAVIRJA
NA LOK je TAKO
Ivan prodal tovarni Hupfeld iz Leipziga. TO PODJETJE JE NEKATERE INOVATIVNE
SESTAVNE DELE BAJDETOVEGA PATENTA (PREDVSEM VRTEČI KROŽNI LOK) VKLJUČILO V
VIOLINSKI AVTOMAT Z IMENOM PHONOLISZT-VIOLINA. V
TOVARNI HUPFELD, KI JE BILA NAJVEČJA TOVARNA GLASBENIH AVTOMATOV V EVROPI,
PA SO IZDELOVALI TUDI TAKŠNE AVTOMATE, KI SO NADOMEŠČALI cel plesni orkester! Odtipkajte podčrtano besedo
v iskalnik! Videli in slišali boste, kako je zvenela glasba tistega časa.
Če vas zanima še več –
pojdite na spletno stran tega članka (www.vace.si/bajde.htm), kjer je še več bližnjic.
IVAN BAJDE
KLJUB ŠTEVILNIM IZUMOM NI UMRL NITI BOGAT NITI SLAVEN. Tudi Avstrijci bi se od sramu najraje v zemljo
pogreznili, ker ne vedo, kje je pokopan glasbeni genij Mozart. Tako
je tudi Valvasor zapravil svoje premoženje, ko se je žrtvoval za narodov
blagor. Da o Kristusu ne govorim. To je pač usoda nas norcev, ki si ne moremo
kaj, da ne bi dajali.
- MED HVALO IN POZABO se
je imenovala razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Leta 2022 jo
bomo lahko občudovali v Litijskem mestnem muzeju – seveda bomo še videli,
če nam bo corona to dopustila. Tako pravi
avtorica Tatjana Štefanič.
- O Bajdetu piše tudi:
Alenka Juvan – Nekoč v fari Hotič; Spletni biografski leksikon osrednje
Slovenije; Martin Brilej – Litijski Obrazi; Urad RS za intelektualno
lastnino, ki je izdal knjižico z naslovom: Izumitelji s patenti, Stenski
koledar (2019), tri dimenzije praznih zvezkov s tekstom in sliko na
naslovnici (sl.2)
- Pošta Slovenije je (ob
100 letnici enega od patentov - leta 2021 – torej leto po njegovi smrti)
natisnila znamke z njegovim portretom in ovitke prvega dne. Dobite jih pri
meni na pošti 1252 Vače in 1101 Ljubljana.
- Žal današnjih dni ni
dočakal noben Bajdetov inštrument. Dajte, Hotičani, preglejte vsa
podstrešja – tudi cerkveno in šolsko! Morda pa se le najde kakšen del klavijoline, kakšne strune – karkoli. Pri Šomešter so podstrešje, polno strun in čudnih stvari,
izpraznili že davno, ko so obnovili zgornji del hiše. Klet je pa še takšna,
kot jo je videval Ivan.
- Predlog: Ko boste
Hotičani dogradili novo šolo, poimenujte jo po Ivanu, postavite pred šolo
njegov spomenik! Pri Šomešter pritrdite tablo z
napisom: » V tej hiši se rodil prvi …« Vsak učenec pa naj dobi ob vstopu v
novo šolo zvezke z opisom Bajdetovega življenja in z njegovo sliko. Gotovo
jih ima Urad RS za intelektualno lastnino še v izobilju.
Ni druge! Rad nas imam! Zvonček
Norček
