SPLETNE STRANI:

Držinsko gledališče Kolenc

Vače

Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

Občan, november 2006, št.11, leto 8

PREDIV DAN

Kronist (Jože Zupančič ) je dogajanje na Vačah decembra leta 1834, ob 100-letnici požara (1934.), opisal takole:

»Vačani so se s koncem jeseni ravno pripravljali na svoj največji praznik. O sv. Andreju, ki je patron Vačanov, so imeli tak sejem, da je trajal več dni. Imenovali so ga prediv dan. Zvlekli so polne vozove prediva z vseh koncev Kranjske in Hrvatske, kupci pa so prišli na Vače od vsepovsod, kjer so bili doma brodniki.Ti so rabili predivo za vrvi pri vlečenju čolnov in so se založili z robo za vse leto. Ob priliki predivnega velesejma je bilo na Vačah veselja, pijače in petja, da je vse zvenelo. Pridne gospodinje so že tedne poprej pripravljale vsega, kar je šlo pod lačne in žejne zobe podjetnih sejmarjev.

Gorenčevka, podjetna vaška ženička, je imela v svoji shrambi masla polno skladovnico. Na kvaterno sredo je zvečer delala pozno v noč. Pri delu si je svetila s trskami. Pa ji je padla neugasla trska na tla in je tlela še naprej. Kmalu so se vnela tla, takoj nato je začela goreti še omara, kjer imela Gorenčeva maslo. Ko se je pričela taliti njena zaloga, je bila lesena s slamo krita hiša brž v ognju. Kakor blisk je skakal ognjeni petelin s hiše na hišo.

Ves napor domačinov, da bi rešili svoje domove, je bil zaman. Ker pa niso imeli na razpolago vode, niso opravili v obrambi pred plamenom ničesar. Tam, kjer je stala svoj čas Gorenjčeva hiša, stoji danes orožniška kasarna.«

Potem so Vače pogorele še leta 1903. Uganka: Katerega leta so vaški gasilci praznovali svojo 100-letnico? Če prva lekcija ni pomagala, je druga gotovo.

V spomin na prediv dan imamo Vačani vsako leto (zdaj menda že četrto leto) prvo nedeljo v decembru dopoldne pred cerkvijo Andrejev semenj, ki je bolj družabno srečanje kot resno trgovanje. Ogenj sredi trga, ki greje golaž in hladno ozračje decembrskega jutra, je le še spomin na burno preteklost. Pridružite se nam!

Če sredi noči ob sv. Andreju prisluhnete tišini, boste morda slišali škripanje voz in topot kopit, mešetarjenje, žvenket kovancev, smeh in glasove vaških klepetulj in sejmarjev.

Že šesto leto zapored pa boste lahko – že naslednjo nedeljo po sejmu - popoldne prisluhnili nežnim zvokom skladb našega rojaka Antona Lajovca, ki je slovensko glasbo povzdignil na evropski nivo.

Najbolj oddaljena hiša – približno na sredini slike – stoji točno na mestu, kjer je bila včasih Gorenjčeva hiša.