SPLETNE STRANI:

 Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali  

Objavljeno v Občanu – NOVICE IZ OBČINE LITIJA – 2008, leto 10

 

 

Matevž Ravnikar  ( tudi: Raunicher Matteo, Matevsh Ravnikar, Matej Ravnikar, Matthseus Raunicher, MATTHÆUS   RAUNICHER)  Vače, 20.9.1776 – Trst, 20.11. 1845. Živel je torej v času Franceta Prešerna, Napoleona in Ilirskih provinc, v času romantike in narodnega prebujanja.

Oznaka: Buditelj narodne zavesti in borec za slovenski jezik; duhovnik janzenist; škof, nabožni pisatelj.

Delo:

  Prevodi iz hebrejščine in nemščine in priredbe drugih avtorjev:

-Pentatevha,

- Prevod Nove zaveze (bil je eden od sodelavcev),

- Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak' dan iz S. Pisma,

- Perpomočnik Boga prav spoznati inu častiti,

- Zgodbe Svetiga pisma za mlade ljudi (najpomembnejše delo 1815-18)

- Abecednik za šole na kmetih,

- Male povesti za šole na kmetih,

- Keršanski katoliški navuk.

Je torej:

-        z Zoisovo in Kopitarjevo pomočjo ustanovil leta 1815 na ljubljanskem bogoslovju stolico za slovenski jezik, s čimer se je začela organizirana skrb za slovenski jezik.

-        bil kancler ljubljanske Centralne šole, predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil,

-        od leta 1815 do smrti (1845) bil tržaško-koprski škof

-        Imenovali so ga »oče« oziroma reformator slovenske proze, zaradi skrbnosti za slovenski jezik.  S Kopitarjevo pomočjo je poskušal popolnoma slovenizirati osnovno in nadaljevalno šolo.

-        Kopitar je o njem zapisal, da je bil mož,«kot ga kranjska literatura ni imela.« Ni bilo knjige, v kateri bi brali tako čisto slovenščino, kakor je bila v njegovih knjigah.

Zanimivost: Matevž Ravnikar je bil poleg profesorja, ki je predaval določeni predmet, vedno prisoten na izpitih (kot študijski direktor ljubljanskih licejskih filozofskih študij), ki jih je opravljal France Prešeren. Na vseh potrdilih o opravljenih izpitih je tudi Ravnikarjev podpis. Prešeren je vse izpite naredil z odliko.

Prešernu pa so Ravnikarjeve slovničarske stranpoti kasneje izvale odpor. Zato je zbadljivo napisal:

 

Gorjancov naših jezik potujčvavši
si kriv, de kolne kmet, molitve bravši.

 

V muzeju v Domu GEOSS imamo razstavljene Zgodbe Svetiga pisma za mlade ljudi, 3. in 4. del.