SPLETNE STRANI:

 Držinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

 

 

 

O VAČAH IZ ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE

 

VAČE, gručasto naselje v Posavskem hribovju na prisojni pobočni polici nad dolino Save v občini Litija, 255 prebivalcev. Gozdnate vzpetine Slemšek (677 m), Špičasti hrib (695 m) m Ostri hrib (746 m) preprečujejo dostop severnim vetrovom. Osrednji del naselja sestavlja trg z župnijsko cerkvijo ter opuščenim srednjeveškim vodnjakom v spodnjem delu in osnovno šolo v zgornjem, v pritličnih hišah so trgovina, gostilni in večnamenska dvorana. Novejši del naselja se širi proti jugu. S kmetijstvom, zlasti z živinorejo, se ukvarjajo večinoma starejši. Prebivalci se vozijo na delo zlasti v Litijo in Ljubljano, v kraju je več samostojnih podjetnikov.                (Karmen Sadar)
 Zgodovina. Najstarejša omemba Vač je povezana s tamkajšnjim vikariatom (1296), kot župnija so se 1392 izločile iz mengeške prafare, bile 1496-1668 inkorporirane v cisterco v Dunajskem Novem mestu, potem pa do 1784 v stiški samostan. Kot srednjeveški trg se omenjajo prvič 1429. Njihov pomen in razcvet je bil do začetka 19. st. povezan z izkoriščanjem rudnih ležišč in predelavo železa ter bakra in svinca v kraju in okolici. Kot lokalno gospodarsko središče so na sejmih posredovale kmetijske pridelke v Zasavje, na predivdan pred sv. Andrejem pa so prebivalci prodajali predivo za vrvarje iz Litije. Razcvet kraja so ovirale razne nesreče, zlasti požari, najhujši je bil 1834, ko je pogorelo več hiš, župnijska cerkev in tistega leta ustanovljena osnovna šola. Hud požar je Vače prizadel tudi 1903.
LITERATURA: VALENTIN BENEDIK, Vače Prazgodovinska naselbina, trg in župnija, Vače 1972.                                                    (dr. Stane Granda)

Arheologija. Arheološko območje se razteza po grebenih in južnih pobočjih Zasavske gore zahodno od Sv. Gore. Prazgodovinska naselbina je bila na dominantnem platoju na Zgornji in Spodnji Kroni in je segala do Slemška. Pripadajoča obsežna grobišča so se razprostirala po pobočjih in grapah med Klenikom in Cvetežem ter Vodicami, pa tudi na Apnu, Ravnih njivah in Lestini.
Ob koncu 19. st. so Vače zaradi izjemnih, bogatih grobnih najdb dobile sloves najimenitnejšega halštatskega najdišča na Kranjskem. Kranjski deželni muzej v Ljubljani je prve najdbe z Vač pridobil 1877, nato so se vrstila izkopavanja do 1. svetovne vojne, le maloštevilna še pozneje. Poleg domačinov Janeza Grilca in Franca Peruzzija so raziskovali D. Dežman in F. Hochstetter (1878), knez Ernst Windischgraetz (1879-81), J. Szombathy (1883, 1887), vojvodinja M. Mecklenburg (1905-07, 1913) in W. Schmid (1932-34). Odkritih je bilo več kot 1000 grobov, najdbe pa so raztresene po pomembnih muzejih od Ljubljane, Gradca in Dunaja do Oxforda in Berlina (— Mecklenburška zbirka). Na naselbini je izkopaval W. Schmid. Odkrili so ostaline več stavb različnih velikosti, tudi take z več prostori, del obrambnega obzidja in nasipa, obloženega s kamnitim tlakom. Ob teh izkopavanjih so prišle na dan večje količine žlindre idr. izdelki, ki omogočajo domnevo, da je bilo na Vačah železarsko in metalurško središče, ki je izkoriščalo rudno bogastvo Posavskih gub.
Dosedanje raziskave kažejo, da je naselbina nastala v začetku zgodnje železne dobe (9. -8. st. pr. n. š. ) in da se je razvijala vse halštatsko obdobje (do 5. in 4. st. pr. n. š. ) ter ostala poseljena, čeprav so sledovi skromni, tudi v latenski in morda celo v zgodnji rimski dobi.
V starejši želeni dobi je morala biti sestava prebivalcev Vač precej heterogena, to dokazujeta raznolikost in številčnost grobišč, raztresenih po pobočjih in ravnicah okoli naselbine. Med seboj se razlikujejo po organiziranosti (plane in gomilne nekropole), obliki grobov z raznovrstnimi grobnimi konstrukcijami (navadne jame, kamnite skrinje, kamnite plošče, obloge s kamni) in tudi po načinu pokopa (sežiganje, pogosto v žari, in inhumiranje) Po grobnih pridatkih je mogoče sklepati, da je bila vaška srenja socialno razslojena, v moški populaciji so obstajali 3 razredi; bojevniki (z bojno opravo), nebojevniki (z opravo brez orožja, pogosto pa z orodjem) in preprosti ljudje (s pridano posodo ali kakšnim drugim skromnim pridatkom), kar kaže na strogo delitev dela in družbenih nalog. Glede na visok odstotek nebojevniških grobov (ok. 20 %) se vaška populacija demografsko razlikuje od istočasnih drugih naselij dolenjske halštatske skupine. Poseben vpogled v družbeno strukturo omogoča tudi znamenita figuralno okrašena vaška situla. Na njej so upodobljeni prizori iz življenja vrhnjega družbenega sloja.
Aristokrati, ki so na situli predstavljeni med praznovanjem, so v grobu opredeljeni kot bojevniki, ki so v primerjavi z nebojevniškimi grobovi v manjšini, a hkrati notranje razdeljeni po načelu vojaške hierarhije glede na starost in čin. Vrhnji sloj bojevnikov označujejo pridatki, kot so bogata konjska oprema (trakokimerijska, skitska) in bronaste čelade, ki so na Vačah zastopane v vseh časovnih fazah (skledaste čelade šmarješkega tipa, klobučaste čelade sestavljenega tipa, dvogrebenaste in negovske čelade). Pomembnost ideala junaka izpričujeta tudi znameniti bronasti kipec golega vojščaka s skledasto čelado (7. st.pr. n.š.) in figuralno okrašena bronasta pravokotna pasna spona z dramatično upodobitvijo dvoboja 2 konjenikov s sekundantoma (5. st. pr. n. š.). O prav posebnem razcvetu Vač v 6.-5. st. pr. n. š. pričajo predvsem številni torevtični izdelki (druge v enakem slogu okrašene situle, pasne spone in nakit), iz Italije uvoženi izdelki ter zgodnje-latenski nakit iz keltske srednje Evrope. Na Vačah je bilo eno izmed najpomembnejših središč halštatske kulture na Slovenskem oziroma na širšem jugovzhodnem alpskem območju.
LIT.: C. DESCHMANN, F. HOCHSTETTER, Prähistorische Ansiedelungen und Begräbnissstätten in Krain. Erster Bericht (v: Denkschritften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Mathematisch-naturwissenschaftliche Classe 42, W 1879, 7-9);  F. HOCHSTETTER, Die neuesten Gräberfunde von Watsch und St. Margarethen in Krain und der Culturkreis der Hallstatter-Periode, prav tam 47, W 1883, 161 -208; M. HOERNES, Zur Chronologie der Gräberfunde von Watsch, Wiener Prähistorische Zeitschrift 1, W 1914, 39-52; B. SARIA, The Finds from Vače (Watsch) in the Mecklenburg Collection (v: Treasures of Carniola, New York 1934, 63-65); W. SCHMID, Vače. Predzgodovinska naselbina, GMDS 20, 1939, 96-114; F. STARE, Prazgodovinske Vače, Lj 1954; isti, Vače, Lj 1955, Arheološki katalogi Slovenije 1; isti, Kipec ilirskega bojevnika - Vač, AV 13/14, 1962/63, 383-434; G. PELLEGRINI, Popoli preromani nelle Alpi orientali (v: Alpes Orientales V, Lj 1969, 37-54); D. VUGA, Železnodobne Vače, Lj, Mb 1982, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 100; B. TERŽAN, Poskus rekonstrukcije halštatske družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu, AV 36, 1985. 77-105.                                    dr. Biba Teržan

Proxy by Datajoy
Udaljenost gradova