Književni listi 21. 2. 2001 - Peter Svetik
Zanimivo pričevanje o drugi
svetovni vojni
Vranov let v
svobodo
V počastitev 55. obletnice konca druge svetovne vojne je s
sodelovanjem založbe Grafex iz Izlak in Društva piscev
zgodovine NOB Slovenije izšel prevod zanimive knjige avstralskega pisca Ralpha Churchesa Vranov let v
svobodo. Knjiga je prvič izšla v Adelaidi leta
1995 z naslovom A Hundred Miles
as the Crow Flies.
Avtor je svoje delo (170 str.) napisal, kot je na več obiskih v
Sloveniji zatrdil, da bi bralce v Avstraliji seznanil z resnico o partizanskem
gibanju v Sloveniji. Z njim se je želel tudi dostojno oddolžiti partizanskim
enotam, ki so leta 1944 približno stotnijo zavezniških vojnih ujetnikov
osvobodili pri Ožbaltu v bližini Maribora in jih po dolgi, mučni in nevarni
poti varno pripeljali na partizansko letališče med Metliko in Črnomljem v Beli
Krajini. Od tam so jih potem zavezniška letala prepeljala v Bari v Italiji.
Avtor, ki je bil nekak vodja približno 100 zavezniških ujetnikov raznih
narodnosti, je več mesecev iskal možnosti za beg. Končno mu je kljub
jezikovnim preprekam uspelo najti povezavo s partizani in organizirati prebeg
celotne skupine konec avgusta leta 1944.
Churches podrobno
opisuje trnjevo, več kot
Knjiga izraža popolno priznanje partizanskim enotam, ki so
skrbele za varnost ujetnikov, vseskozi hvali prebivalce, ki so jim na poti
pomagali, kolikor
so
pač mogli. Avtor v sočni in slikoviti pripovedi občuduje posameznike, njihovo
hrabrost in vztrajnost, veliko željo slovenskih ljudi, da bi izgnali okupatorja.
Posebej je čutiti navdušenje nad vsemi kmetijami, v katerih so jim pripravljali
skromne obroke. Churches je svoje delo posvetil
slovenskim partizanom, ki so, kot je zapisal, tvegali več, kot so bili dolžni,
da bi varno prepeljali do svobode 98 vojnih ujetnikov. Med drugim v uvodu
poudari, da ga je k pisanju priganjal dolg, ki ga je čutil do slovenskih
gverilcev - partizanov in zavest, da so slovenski borci prispevali pomemben
delež za končni poraz Nemčije. Poleg tega ugotavlja, da verjetno največji pobeg
vojnih ujetnikov v drugi svetovni vojni, zasluži podrobnejšo predstavitev.
Knjiga, opremljena z več fotografijami Karpe
Phillipsa in drugih, je za Slovence zanimiva
predvsem zato, ker resnico o drugi svetovni vojni na naših tleh pripoveduje neobremenjeni
Astralec. Peter Svetik