Vače Društvo GEOSS Družinsko gledališče Kolenc Facebook

 

 

 

 

Izvorna stran                                                                                                                                                                                        O kozolcih na Vačah Anka in Zvone Kolenc

 

Slovenske novice – priloga: Raj doma, torek 6. septembra, stran 14 in 15

Slovenske novice – priloga: Raj doma, torek 6. septembra, stran 14 in 15

 

 

 

SLOVENSKI KOZOLEC

Kozolec, kozuc, kozovc, stog ali kozu

 

Kozolec je slovenska posebnost. Omenja jih že Valvazor, na Vačah Pr' Rebršk stoji pravi lepotec toplar iz leta 1922, ki sta ga izdelala oče Franc Klinc in njegov sin, tudi Franc. V kozolcih danes ne sušijo več sena, so lepota dediščine.

kar je potreboval, za boljše in kvalitetnejše življenje. Poletni dežje kmetom večkrat zmočil krmo za. živino, požeto žito, koruznico, fižol, lan in še marsikaj, kar je pospravljal s travnikov in polj za zim­sko prehrano živali in ljudi. Tako je izdelal tudi kozolec,

lahko razdelimo po upora­bljenih materialih na lesene, deloma zidane in betonske. Po izvedbah pa na: toplar, samec, toplar samec s skupno streho. V novejšem času postavljajo tudi okrasne kozolce, ki nosijo neko sporočilo ali pa so samo stojalo za rože.

pluge, brane in drugo orodje. Tam so mlatili žito in se vese­lili po opravljenem delu. Poleti so na njih tudi spali. Tam so se rojevale prve ljubezni. Pod vaškimi kozolci so igrali gleda­liške igre, v partizanskih časih so bili primeren prostor tudi za mitinge. V hudih zimah so dajali zatočišče za prezeble in utrujene popotnike. V novejšem času pa so kozolci

dobili drugo namembnost. Le redkokje jih še uporabljajo za sušenje sena in žita, saj iz sena naredijo bale, žito pa požanje kombajn. Ob kozolcih videva­mo posajeno vinsko trto, pa­radižnik, ponekod celo drva sušijo v njih. Nekateri so si pod kozolci naredili bivali­šča, drugi gostinske prostore, senčnice. Pomanjšani kozol­ci nas velikokrat pozdravljajo ob prihodih v naselja in nas opozarjajo na pomembnosti

žena in deklet ter njihova predsednica Majda Rebolj skupaj z doma­čini in društvi iz sose­dnje občine pripravile odmevno prireditev Kozolci nekoč in da­nes. V dvorani so razstavili pomanjšane origi-nale Iztoka Oblaka iz sose-dnjih Moravč, stene so krasi-la slikar­ska dela z motivi kozolcev. V kotu je tiho dr-dral kolovrat in domače ro-kodelke so pridno vezle in šivale. Vso to lepoto je do-polnila razstava peciva in kruha, ki so ga napekle va-ške žene in dekleta. Posebno lepa je bila pletenica, ki jo je krasil kozolec.  Ob tej prilo-žnosti sta Anka in Zvone Kolenc pripravila brošuro Kozolci v krajevni skupnosti Vače nekoč in da­nes. V njej sta predstavila vse kozolce, ki še danes krasijo te kraje in imajo različne uporab­ne vrednosti.  Ob spremlja-jočem kulturnem sporedu so razglasili najlepši in najsta-rejši kozolec ter naj­starejšo naseljeno kmečko hišo. Bogato založene stojni­ce so obiskovalcem ponujale rokodelske izdelke, kruh in pecivo. Veliko obiskovalcev je bil dokaz, da so se odločile za pravo temo. ■

 

 

 

 

 

PIŠE: BRANKA BIZJAN

 

 

Del otožne ali pa kar žalo­stne pesmi o kozolcih, ki počasi izgubljajo namem-bnost in se marsikje že podirajo. Kozolec, kozuc, kozovc, stog ali kozu, kot ga poimenujejo po različnih krajih Slovenije, je sloven-ska posebnost. Naš človek je bil od vedno inovativen in si je znal zgraditi vse,

 

Poleti so na kozolcih tudi spali.

Tam so se rojevale prve ljubezni.

 

ki je postajal vedno večji in bolj uporaben. Valvazor jih omenja že v 18. stoletju in na začetku devetnajstega. Po vsej verjetnosti so najprej posta­vljali enojne kozolce, ker pa je potreba po strehah nareko­vala več strehe, so dva enojna kozolca povezali v toplar in tako naredili prave arhitek­turne umetnine. Najprej so bili leseni in kriti s slamo, nato pa so uporabljali tudi drugačne kritine in materiale. Kozolce

Na Vačah Pr' Rebršk stoji pravi lepotec toplar iz leta 1922, ki sta ga izdelala oče Franc Klinc in njegov sin, tudi Franc. Kljub častiti starosti je v odličnem stanju, saj se domači zavedajo njegove dragocenosti. Število štantov ali oken in okrašenost kozolca sta kazala tudi gmotni položaj lastnika, velikost kme­tije in njeno bogastvo. Najprej so kozolce uporabljali za sušenje sena in poljščin. Pod njimi so shranjevali vozove,

                                          v krajih.

                                        Kozolci so bili vedno tudi navdih

                                                tesarjev in umetnikov. Radi

                                                   jih slikajo slikarji, veliko­-

                                                    krat so motivi fotografov

                                                           pa tudi pesnikov in

                                                           modelarjev. V čast

                                                        slovenskemu kozolcu,

                                                        še posebno pa tistim z

                                                                           obmo­čja

                                                                             Vač in

                                                                             okolice,

                                                                           so članice

                                                                           Društva

 

 

 

 

 

 

Stesali so naši jih dedje, sušili v njih klasje, seno, gradili jih naši očetje, a kmalu nič večjih ne bo. (Ivan Sivec, Franc Lipičnik)

 

 

 

Proxy by Datajoy
Udaljenost