Anka in Zvone Kolenc:
KOZOLCI V KS VAČE
NEKOČ IN DANES
(Povzeto po terenskih zapiskih v avgustu 2011)
Kazalo:
1. Uvod 3
2. Splošno o kozolcih 4
3. Vrste kozolcev v KS Vače nekoč in danes 5
4. Namembnost kozolcev v KS Vače nekoč in danes 7
5. Umetnost in kozolci 10
6. Seznam lesenih kozolcev v KS Vače 12
7. Primer popisnega lista 19
8. Informatorji – s poročilom Zvonimirja Kolenca 21
9. Literatura 23
1. Uvod
Namen te knjižice, ki tokrat obravnava bisere naše dediščine, pomembne etnološke objekte, kozolce, je ravno tako iztrgati pozabi del pomembne kulturne dediščine, kulture in načina življenja našega območja – kot pri vseh tovrstnih brošurah doslej.
Kozolce – kolikor jih imamo v KS Vače – to delo poskuša predstaviti iz različnih zornih kotov – zavedajoč se resničnosti priporočila, ki ga najdemo v knjigi dr. Vita Hazlerja »Kozolci na Slovenskem«: »Z vseh zornih kotov predstavljeni kozolci so odlična priložnost tudi za pripravo boljše turistične ponudbe in popotniških načrtov. Če bi jih ljudje bolje spoznali, bi se zagotovo povečala skrb za njihovo ohranitev. Pravilno vrednotenje je ena od osnov varovanja in razvoja dediščine.«
In – ne pozabimo: iz poznavanja in zavedanja svoje dediščine črpamo svojo ljubezen do vsega, kar nas obkroža, svojo ustvarjalnost in moč.
Društvu žena in deklet Vače in predsednici ge. Majdi Rebolj, ki je dala osnovno pobudo za nastanek te brošure ter vsem, ki ste pri tem pomagali:
Dr. Vitu Hazlerju, ki je pomagal s strokovnimi nasveti, vsem informatorjem in lastnikom kozolcev, še posebej pa svojemu možu Zvonetu, ki je po mojih zamislih in vprašalnicah ETSEO pripravil obsežne terenske zapiske – se za sodelovanje iskreno zahvaljujem.
Anka Kolenc
2. SPLOŠNO O KOZOLCIH
Ker nekateri Slovenci živimo na predalpskem in alpskem območju, smo si izmislili napravo za sušenje sena, saj na svetu ni področja, ki bi imelo tako zelo muhasto klimo. Zato Belokranjci, Prekmurci in Primorci te sušilne naprave nimajo. Ostali Slovenci pa vemo, kako hitro je potrebno pred neurjem pospraviti še neposušeno seno in ga zložiti v »kôzuvc« (izgovorjava na Vačah). Zato imamo s senom več dela. Kozolec imamo tudi pri sosedih, kjer smo že od nekdaj živeli Slovenci: v Benčiji – Julijski krajini in na Koroškem.
Kozolec je torej samostojna, v preteklosti predvsem lesena, s skodlami ali s slamo pokrita naprava za sušenje in spravilo pridelkov, ki je slovenska posebnost, stara gotovo več kot 300 let.
Zaradi kozolcev vemo, da smo v deželi, kjer so že od nekdaj živeli Slovenci, pa čeprav se tam morda ni ohranil slovenski jezik. Kozolci pa so ostali. Najdemo jih na vsem etničnem območju Slovencev, razen na Krasu in v panonskem svetu.
Kozolec je še danes zgradba, brez katere si življenja na kmetih ni možno predstavljati. V preteklosti je bilo osnovno gradivo za izdelavo kozolcev les, česar glede na lastnosti lesa, glede na onesnaženost z drugimi materiali in glede na to, da živimo v deželi, ki je bogata z gozdovi - ne bi smeli pozabiti tudi v današnjem času.
Zagotovo so jih uporabljali že v Valvasorjevem času, saj primer stegnjenega kozolca, samca, najdemo tudi v Slavi vojvodine Kranjske (1689).
Glede na obliko oz. tipološko različnost poznamo kar nekaj imen kozolcev, imena pa se spreminjajo glede na konstrukcijske posebnosti, velikokrat pa tudi glede na okolje.
Glede na premožnost oz. gmotni položaj lastnikov pa se seveda kozolci razlikujejo tudi po velikosti, predvsem dvojni kozolci pa tudi po likovni okrašenosti. Splošno gledano so slovenski kozolci prave mojstrovine domačega gradbeništva – predvsem tesarstva.
S svojo velikostjo in okrašenostjo je kozolec od nekdaj pomenil veličino neke kmetije oz. gospodarstva.
Gotovo obstoja veliko boljših razlag o tem, kaj je kozolec, saj obstoja o kozolcih kar nekaj odličnih knjig, ki jih bom na koncu te brošure navedla kot literaturo in Vam jih toplo priporočam v branje.
3. VRSTE KOZOLCEV V KS VAČE NEKOČ IN DANES
Nekoč
Za KS Vače je značilna precejšnja tipska raznolikost kozolcev. Od najstarejšega kozolca, toplarja, katerega izdelava sega v leto 1844, so prisotni še naslednji tipi kozolcev:
- enojni stegnjeni kozolec – v KS Vače je
6 takšnih kozolcev,
- enojni stegnjeni kozolec s plaščem oz. z
napuščem (z nap'ščem) – v KS Vače je
23 takšnih kozolcev
- dvojni stegnjeni kozolec je 1 (pr'
Kozaret)
- dvojni kozolec – toplar – takšnih je v KS
Vače 23
- kozolec na kozla ali psa (naši krajani tudi
tega imenujejo z nap'ščem) – takšna sta v
naši KS 2 (pr' Grobolšk in pr' Bušl). Kozolec
pr' Bušl ima tudi rep.
Danes
Na področju KS Vače se v današnjem času vsi graditelji odločajo za gradnjo betonskih kozolcev oz. kozolcev z betonskimi stebri.
Zadnji leseni kozolec je bil narejen na Slivni, pri Vrtačniku, Škundru, leta 2001 in služi predvsem za druženje in razne kulturne dogodke ne pa kot gospodarski objekt.
Zastopani so trije tipi gradnje betonskih kozolcev:
- enojni stegnjeni kozolec – samc – z napuščem ( z napščem) teh je 54
- dvojni kozolec – toplar – ti so 4
- dvojni kozolec, povezan z dvokapno streho brez hodnika – tudi ti so 4.
Prikaz tipološke delitve kozolcev v KS Vače:
|
|
sl. 1 |
|
sl. 2 |
|
|
sl. 3 |
|
|
sl. 4 |
|
|
sl. 5 |
|
|
sl. 6 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4. NAMEMBNOST KOZOLCEV V KS VAČE NEKOČ IN DANES
Nekoč
V preteklosti so kozolci na območju KS Vače služili predvsem za sušenje žita, sena ter za sušenje in spravilo nekaterih drugih poljskih pridelkov (koruza, česen, čebula, krompir). V toplarjih so pod spodnjega nadstropja uporabljali za skedenj in za shrambo žita. Pod kozolcem so pokrit prostor že spomladi uporabljali za najrazličnejša opravila: za popravljanje in izdelavo različnega kmečkega orodja, za tesanje, itd., tu pa so shranjevali tudi vozove in najrazličnejše kmečko orodje.
Danes
Nekdanja najpomembnejša funkcija kozolca, ki je sušilna naprava in je nastala za sušenje sena, žita in poljskih pridelkov - je v kozolcih današnjega časa skorajda zanemarljiva. Le tu in tam zasledimo v oknih kaj sena ali drugih pridelkov.
Ob zunanjih robovih oken na prisojnih legah radi sadijo paradižnik in nekatere druge občutljivejše zelenjave, ki jim škodujejo padavine ali pa na teh mestih – ker tam najprej skopni sneg - sejejo zelenjavo za sadike. Pokrit prostor pod starimi lesenimi toplarji in pod betonskimi dvojnimi kozolci, ki so povezani z dvokapno streho ter pod enojnimi kozolci z napuščem – domala vsi lastniki danes uporabljajo predvsem za shranjevanje najrazličnejše kmečke mehanizacije, uporabljajo pa ga tudi za prehodna kmečka dela: sušenje in prebiranje krompirja in podobno, občasno pa stojala oz. koze povežejo z deskami, na katerih sušijo čebulo, česen, ter razna zelišča, nekateri starejši kmetje pa tudi domače seme.
Lastniki so tudi danes ponosni na svoje kozolce. Z marsikaterim, bi se lahko o kozolcu pogovarjali v neskončnost …
Ker je spravilo sena in žita drugačno, je dandanes za kozolec pomembno predvsem to, da daje streho balam sena in kmetijski mehanizaciji. Zato je pomembno, da je dovolj visok in da nima vmesnega prostora s hodnikom, temveč, da je to velik pokrit prostor. Prosti pokriti štanti z ozko dvokapno streho – samci, vse manj prihajajo v poštev. Zato kmetje razmišljajo, kako bi stebre postavili vzporedno v razmaku približno 6 metrov, da bi naredili toplarju podoben kozolec, ki bi imel samo veliko, položno streho (slika 3). Včasih je bila streha toplarja pod kotom ~ 45° (slika 1), ker je bila streha iz slame ali lesa in je bilo pomembno, da je sneg padel s strehe, da organski material iz katerega je bila streha, ni gnil. Pa še več sena so lahko spravili pod streho. Danes pa je pri betonskih kozolcih streha pogosto iz pločevine ali materiala, ki mu voda ne škoduje. Zato je – kratkoročno gledano, kar je značilnost naše dobe - bolje, da sneg zgnije na strehi. Če je streha položna, lahko z balami lažje napolnijo prostor in izkoristek pod streho je večji. Pogosto iz strani, od koder piha veter, zaprejo kozolec z deskami, napušč pa je vedno na strani, s katere piha veter, da dež ne zmoči stvari pod kozolcem. Če je pri hiši zidar, potem so pod kozolcem zidarski pripomočki; če je mizar, se pod kozolcem suši les, kmetu je to streha za mehanizacijo, nekaterim je kozolec – drvarnica, itd. Pri tem spravilu sena lahko pričakujemo, da se bodo kozolci samci počasi spremenili v kozolce, ki bodo v celotni dolžini imeli napšč (napušč) in ne bodo tako dolgi.
V Podbukvi je – čeprav betonskih – 10 kozolcev, ki tvorijo značilno krajino. Če teh kozolcev ne bi bilo, bi Podbukovje izgubilo svoj trenutni značilni videz - značaj. Kozolce uporabljajo tudi za grede paradižnika ali sadike zelja (slika 7). Na drugi sliki pa je kozolec samc za napščem (napuščem), ki ima celo 10 štantov, kar je najdaljši kozolec (slika 8 - Rəjšk - Obreza). Štant je razdalja med dvema zaporednima stebroma, ki je povezan z latami. Razdalja med stebroma je 4-5 metrov, kar pomeni, da je najdaljši kozolec v KS Vače dolg okoli 40 metrov!
Na tem mestu velja omeniti tudi okrasne kozolce, ki so manjših velikosti, tipološko so samci ali samci z napuščem in služijo kot obvestilne table (slika 14), reklame (slika 9 in 10), smerokazi (slika 5) ali kot stojala za rože (slika 6).
Nekoč in danes
Marsikateri lastniki kozolcev tako nekoč kot danes v poletnih dneh radi uporabljajo kozolce tudi za druženje, razne kulturne in družabne dogodke. V partizanskih časih je bil tu prostor za mitinge, v nočeh in zimah pa zatočišče za prezeble in utrujene.
Pod Grilčevim kozolcem je bilo npr. družabno srečanje ob otvoritvi povečane poustvaritve situle, 21. maja 1983, letos pa so imeli pod istim kozolcem celo fantovščino …
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5. UMETNOST IN KOZOLCI
PESMI IN PREGOVORI O KOZOLCIH
Ker nisem našla nobene ljudske pesmi o kozolcih, z dovoljenjem avtorja Vlada Garantinija, ki živi v bližnjem Zagorju, predstavljam dve njegovi pesmi, ki lirično pripovedujeta o življenju s kozolci.
KOZOLCI
Vandravčki naše dežele,
žlahtni godci ljudski,
umaknjeni na obrobje hiš,
v zavetje lip stoletnih,
v raševini iz dišečega sena
srkate navdihe sončne
pol pozabljenega kmečkega sveta.
Podoknice godete tihcene
v polzasenčeni večerni čas;
skozi prisluhe čutiš
gosli pritajeno ihtenje.
STARI KOZOLEC
Ob poti moje mladosti stoji,
star,vegast, s plesnivo škopo krit
in živo zelenim mahom obrasel.
V njegovih štantih se sončijo
mamina žita,
mrva diši z očetovih košenin,
ob črvojednih stebrih sloni
utrujeni plug,
na ramah mu čepi škrbasta brana.
Izpod napša potegneta junca spočita
velik lojtrnik vonjave otave
in na zlizane late, zvečer,
z očetom obesiva znucane kose.
Zdaj domačijo sodoben
betonski toplar krasi,
lesenega so podrli,
a v meni živi
tisti stari, vegasti,
s plesnivo škopo krit,
z živo zelenim mahom obrasel,
in z veliko poezije v
Avtor: Vlado Garantini
(iz zbirke:Tihožitja in pejsaži)
Likovna dela o kozolcih
Tudi slikarji niso pozabili na kozolce. Kozolec je za njih značilnost, ki govori o slovenski duši, zato so ga zelo velikokrat uporabili za motiv svojega dela. V to nas prepričuje tudi razstava umetnin na Vaškem dnevu.
Modelarska dela kozolcev
Tudi modelarji radi ustvarjajo kozolce. Nekateri kozolci imajo – čeprav pomanjšani – pravilna razmerja in vse žlahtne lastnosti slovenskih kozolcev.
