Vače Društvo GEOSS Družinsko gledališče Kolenc Facebook

Izvorna stran 

Članek o Vaškem dnevu, ki je bil

posvečen kozolcem v KS Vače.

Članek ne napisala Branka Bizjan

v Slovenskih novicah, 6. septembra 2011

z naslovom: Kozolec, kozuc, kozovc, steg ali kozu

Anka in Zvone  Kolenc:

 

 

 

KOZOLCI V KS VAČE

NEKOČ IN DANES

(Povzeto po terenskih zapiskih v avgustu 2011)

 

Kazalo:

 

 

 

1.  Uvod

2.  Splošno o kozolcih

3.  Vrste kozolcev v KS Vače nekoč in danes

4.  Namembnost kozolcev v KS Vače nekoč in danes

5.  Umetnost in kozolci

6.  Seznam lesenih kozolcev v KS Vače

7.  Primer popisnega lista

8.  Informatorji – s poročilom Zvonimirja Kolenca

9.  Literatura

 

 

 

1.                     Uvod

 

 

Namen te knjižice, ki tokrat obravnava bisere naše dediščine, pomembne  etnološke objekte, kozolce,  je  ravno tako iztrgati pozabi del pomembne  kulturne dediščine, kulture in načina življenja  našega območja – kot pri vseh tovrstnih brošurah doslej.

Kozolce – kolikor jih imamo v KS Vače – to delo poskuša predstaviti iz različnih zornih kotov – zavedajoč se resničnosti priporočila, ki ga najdemo v knjigi dr. Vita Hazlerja »Kozolci na Slovenskem«: »Z vseh zornih kotov predstavljeni kozolci so odlična priložnost tudi za pripravo boljše turistične ponudbe in popotniških načrtov. Če bi jih ljudje bolje spoznali, bi se zagotovo povečala skrb za njihovo ohranitev. Pravilno vrednotenje je ena od osnov varovanja in razvoja dediščine.«

In – ne pozabimo: iz  poznavanja in zavedanja svoje dediščine  črpamo svojo ljubezen do vsega, kar nas obkroža, svojo ustvarjalnost in moč.

 

Društvu žena in deklet Vače in predsednici ge. Majdi Rebolj, ki je dala osnovno pobudo za nastanek te  brošure ter vsem, ki ste pri tem pomagali:

Dr. Vitu Hazlerju, ki je pomagal s strokovnimi nasveti, vsem informatorjem in lastnikom kozolcev, še posebej pa svojemu možu Zvonetu, ki je po mojih zamislih in vprašalnicah ETSEO pripravil obsežne terenske zapiske – se za sodelovanje iskreno zahvaljujem.

                                                         Anka Kolenc

 

 

2.                      SPLOŠNO O KOZOLCIH

 

Ker nekateri Slovenci živimo na predalpskem in alpskem območju, smo si izmislili napravo za sušenje sena, saj na svetu ni področja, ki bi imelo tako zelo muhasto klimo. Zato Belokranjci, Prekmurci in Primorci te sušilne naprave nimajo. Ostali Slovenci pa vemo, kako hitro je potrebno pred neurjem pospraviti še neposušeno seno in ga zložiti v »kôzuvc« (izgovorjava na Vačah). Zato imamo s senom več dela. Kozolec  imamo tudi pri sosedih, kjer smo že od nekdaj živeli Slovenci: v Benčiji – Julijski  krajini  in na  Koroškem.

 

Kozolec je torej  samostojna,  v preteklosti predvsem lesena, s skodlami ali s slamo pokrita naprava za sušenje in spravilo pridelkov, ki je slovenska posebnost, stara gotovo več kot 300 let.

 

Zaradi kozolcev   vemo, da smo v deželi, kjer so že od nekdaj živeli Slovenci, pa čeprav se tam morda ni ohranil slovenski jezik. Kozolci pa so ostali. Najdemo jih na vsem etničnem območju Slovencev, razen na Krasu in v panonskem svetu.

Kozolec  je še danes zgradba, brez katere si življenja na kmetih ni možno predstavljati.  V preteklosti je bilo osnovno gradivo za izdelavo kozolcev les, česar glede na lastnosti lesa, glede na onesnaženost z drugimi materiali in glede na to, da živimo v deželi, ki je bogata z gozdovi -  ne bi smeli pozabiti tudi v današnjem času.

Zagotovo so jih uporabljali že v Valvasorjevem času, saj primer stegnjenega kozolca, samca, najdemo tudi v Slavi vojvodine Kranjske (1689).

Glede na obliko oz. tipološko različnost poznamo kar nekaj imen kozolcev, imena pa se spreminjajo glede na konstrukcijske posebnosti, velikokrat pa tudi glede na okolje.

Glede na premožnost oz. gmotni položaj  lastnikov pa se seveda kozolci razlikujejo tudi po velikosti, predvsem dvojni kozolci pa tudi po likovni okrašenosti. Splošno gledano so slovenski kozolci prave mojstrovine domačega gradbeništva – predvsem tesarstva.

S svojo velikostjo in okrašenostjo je kozolec od nekdaj pomenil veličino neke kmetije oz. gospodarstva.

 

 

Gotovo obstoja veliko boljših razlag o tem, kaj je kozolec, saj obstoja o kozolcih kar nekaj odličnih knjig, ki jih bom na koncu te brošure navedla kot literaturo in Vam jih toplo priporočam v branje.

 

 

3. VRSTE KOZOLCEV  V KS VAČE NEKOČ IN DANES

 

Nekoč

 

Za KS Vače je značilna precejšnja tipska raznolikost kozolcev. Od najstarejšega kozolca, toplarja, katerega izdelava sega v leto 1844, so prisotni še naslednji tipi kozolcev:

- enojni stegnjeni kozolec – v KS Vače je

  6 takšnih kozolcev,

- enojni stegnjeni  kozolec s plaščem oz. z

  napuščem (z nap'ščem) – v KS Vače je

  23 takšnih kozolcev

- dvojni stegnjeni kozolec je 1 (pr'

  Kozaret)

- dvojni kozolec – toplar – takšnih je v KS

  Vače 23

- kozolec na kozla ali psa (naši krajani tudi

  tega imenujejo z nap'ščem) – takšna sta v

  naši KS 2 (pr' Grobolšk in pr' Bušl). Kozolec

  pr' Bušl ima tudi rep.

 

Danes

 

Na področju KS Vače se v današnjem času vsi graditelji  odločajo za gradnjo  betonskih  kozolcev  oz. kozolcev  z betonskimi stebri.

 

Zadnji leseni kozolec je bil narejen na Slivni, pri Vrtačniku, Škundru, leta 2001 in služi predvsem za druženje in razne kulturne dogodke ne pa kot gospodarski objekt.

Zastopani so trije tipi gradnje betonskih kozolcev:

-         enojni stegnjeni kozolec – samc – z napuščem ( z napščem) teh je 54

-         dvojni kozolec – toplar – ti so 4

-         dvojni kozolec, povezan z dvokapno streho brez hodnika – tudi ti so 4.

 

 

Prikaz tipološke delitve kozolcev v KS Vače:

sl. 1

 

 

sl. 2

 

sl. 3

sl. 4

 

sl. 5

 

sl. 6

 

 

4. NAMEMBNOST KOZOLCEV V KS VAČE NEKOČ IN DANES

 

Nekoč

 

V preteklosti so kozolci na območju KS Vače služili predvsem za sušenje žita, sena ter za sušenje in spravilo nekaterih drugih poljskih pridelkov (koruza, česen, čebula, krompir). V toplarjih so pod spodnjega nadstropja uporabljali za skedenj in za shrambo žita. Pod kozolcem so pokrit prostor že spomladi uporabljali za najrazličnejša opravila: za popravljanje in izdelavo različnega kmečkega orodja, za tesanje,  itd., tu pa so shranjevali tudi vozove in najrazličnejše kmečko orodje.

 

Danes

 

Nekdanja najpomembnejša funkcija kozolca, ki je sušilna naprava in je nastala za  sušenje sena, žita in  poljskih pridelkov - je v kozolcih današnjega časa skorajda zanemarljiva. Le tu in tam zasledimo v oknih kaj sena ali drugih pridelkov.  

Ob zunanjih robovih oken  na prisojnih legah radi sadijo paradižnik in nekatere druge občutljivejše zelenjave, ki jim škodujejo padavine  ali pa na teh mestih – ker tam najprej skopni sneg  - sejejo zelenjavo za sadike. Pokrit prostor pod starimi lesenimi toplarji in pod betonskimi dvojnimi kozolci, ki so povezani z dvokapno streho ter pod enojnimi kozolci z napuščem – domala vsi lastniki danes uporabljajo predvsem za shranjevanje najrazličnejše kmečke mehanizacije, uporabljajo pa ga tudi za prehodna kmečka dela: sušenje in prebiranje krompirja in podobno,  občasno pa stojala oz.  koze povežejo z deskami, na katerih sušijo čebulo, česen, ter razna zelišča, nekateri starejši kmetje pa tudi domače seme.

Lastniki so tudi danes ponosni na svoje kozolce.  Z marsikaterim, bi se lahko o kozolcu pogovarjali v neskončnost …

Ker je spravilo sena in žita drugačno, je dandanes za kozolec pomembno predvsem to, da daje streho balam sena in kmetijski mehanizaciji. Zato je pomembno, da je dovolj visok in da nima vmesnega prostora s hodnikom, temveč, da je to velik pokrit prostor. Prosti pokriti štanti z ozko dvokapno streho  – samci, vse manj prihajajo v poštev. Zato kmetje razmišljajo, kako bi stebre postavili vzporedno v razmaku približno  6 metrov, da bi naredili toplarju podoben kozolec, ki bi imel samo veliko, položno streho (slika 3). Včasih je bila streha toplarja pod kotom ~ 45° (slika 1), ker je bila streha iz slame ali lesa in je bilo pomembno, da je sneg padel s strehe, da organski material iz katerega je bila streha,  ni gnil. Pa še več sena so lahko spravili pod streho. Danes pa je pri betonskih kozolcih streha pogosto iz pločevine ali materiala, ki mu voda ne škoduje. Zato je – kratkoročno gledano, kar je značilnost naše dobe  - bolje, da sneg zgnije na strehi. Če je streha položna,  lahko z balami lažje napolnijo prostor in izkoristek pod streho je večji. Pogosto iz strani,  od koder piha veter,  zaprejo kozolec z deskami, napušč pa je vedno na strani,  s katere piha veter, da dež ne zmoči stvari pod kozolcem. Če je pri hiši zidar, potem so pod kozolcem zidarski pripomočki; če je mizar, se pod kozolcem suši les, kmetu je to streha za mehanizacijo, nekaterim je kozolec – drvarnica, itd. Pri tem spravilu sena lahko pričakujemo, da se bodo kozolci samci počasi spremenili v kozolce, ki bodo v celotni dolžini imeli napšč (napušč) in ne bodo tako dolgi.

V Podbukvi je – čeprav betonskih – 10 kozolcev, ki tvorijo značilno krajino. Če teh kozolcev ne bi bilo, bi Podbukovje  izgubilo svoj trenutni značilni videz - značaj. Kozolce uporabljajo tudi za grede paradižnika ali sadike zelja (slika 7). Na drugi sliki pa je kozolec samc za napščem (napuščem), ki ima celo 10 štantov, kar je najdaljši kozolec (slika 8 - Rəjšk - Obreza). Štant je razdalja med dvema zaporednima stebroma, ki je povezan z latami. Razdalja med stebroma je 4-5 metrov, kar pomeni, da je najdaljši kozolec v KS Vače dolg okoli 40 metrov!

 

Na tem mestu velja omeniti tudi okrasne kozolce, ki so manjših velikosti, tipološko so samci ali samci z napuščem in služijo kot obvestilne table (slika 14), reklame (slika 9 in 10),  smerokazi (slika  5) ali kot stojala za rože (slika 6).

 

Nekoč in danes

 

Marsikateri lastniki kozolcev tako nekoč kot danes v poletnih dneh radi uporabljajo kozolce tudi za druženje, razne kulturne in družabne dogodke. V partizanskih časih je bil tu prostor za mitinge, v nočeh in zimah pa zatočišče za prezeble in utrujene.

Pod Grilčevim kozolcem je bilo npr. družabno srečanje ob otvoritvi povečane poustvaritve situle, 21. maja 1983, letos pa so imeli pod istim kozolcem celo fantovščino …

 

 

 

 

 

5. UMETNOST IN KOZOLCI

 

PESMI IN PREGOVORI  O KOZOLCIH

 

Ker nisem našla nobene ljudske pesmi o kozolcih, z dovoljenjem avtorja Vlada Garantinija, ki živi v bližnjem Zagorju,   predstavljam dve njegovi pesmi, ki lirično pripovedujeta o   življenju s kozolci.

 

KOZOLCI 

Vandravčki naše dežele,

žlahtni godci ljudski,

umaknjeni na obrobje hiš,

v zavetje lip stoletnih,

v raševini iz dišečega sena

srkate navdihe sončne

pol pozabljenega kmečkega sveta.

Podoknice godete tihcene

v polzasenčeni večerni čas;

skozi prisluhe čutiš

gosli pritajeno ihtenje.

 

STARI KOZOLEC 

Ob poti moje mladosti stoji,

star,vegast, s plesnivo škopo krit

in živo zelenim mahom obrasel.

V njegovih štantih se sončijo

mamina žita,

mrva diši z očetovih košenin,

ob črvojednih stebrih sloni

utrujeni plug,

na ramah mu čepi škrbasta brana.

Izpod napša potegneta junca spočita

velik lojtrnik vonjave otave

in na zlizane late, zvečer,

z očetom obesiva znucane kose.

Zdaj domačijo sodoben

betonski toplar krasi,

lesenega so podrli,

a v meni živi

tisti stari, vegasti,

s plesnivo škopo krit,

z živo zelenim mahom obrasel,

in z veliko poezije v

 Avtor: Vlado Garantini

                                                       (iz zbirke:Tihožitja in pejsaži) 

 

Likovna dela o kozolcih

 

Tudi slikarji niso pozabili na kozolce. Kozolec je za njih značilnost, ki govori o slovenski duši, zato so ga zelo velikokrat uporabili za motiv svojega dela. V to nas prepričuje tudi razstava umetnin na Vaškem dnevu.

 

Modelarska dela  kozolcev

 

Tudi modelarji radi ustvarjajo kozolce. Nekateri kozolci imajo – čeprav pomanjšani – pravilna razmerja in vse žlahtne lastnosti slovenskih kozolcev.

 

 


6. LESENI KOZOLCI V KS VAČE – PO VASEH

Oznake po vrsti: Priimek lastnika, naslov, leto gradnje in hišno ime v rdeči barvi.

 

SEZNAM LESENIH KOZOLCEV V KS VAČE

CIRAR,  BOLTIJA 8             1950        BOLTJAN

KOVAČ, BOLTIJA 1                            HRIBAR

FIRM, BOLTIJA 6                             UČAKAR

RAZPOTNIK, CIRKUŠE 10     1946    BOŽIČ      A

TRDIN, CIRKUŠE 3                            PETOUC

RAZPOTNIK, CIRKUŠE 10  1946    BOŽIČ            B

ZUPANČIČ, KANDRŠE  1                BRVAR                 1

ZUPANČIČ, KANDRŠE  1       1882          BRVAR               2

ZUPANČIČ, KANDRŠE  1                  BRVAR                3

STRMLJAN, KANDRŠE 3          1925           HRIBAR

GRILC, KLENIK 8              1885                  PLəZE

RAVNIKAR, KLENIK 5                                   ŠPAN

JUVAN, KLENIK 15                                    PRAPROTNIK

RIBIČ, KLENIK 3      1848             MARTINC

STRMLJAN, LAZE 10                                    ŠVəRC   1

STRMLJAN, LAZE 10                                    ŠVəRC    2

ZAJC, LAZE 12           1884           TOPOLAR

OBREZA (METOD), PODBUKOVJE 3           BIRT

MOČILNIKAR, POTOK  4                            BEBER

RAZORŠEK, POTOK 9           ?             ŠTIH

KRHLIKAR, POTOK   2                                 UDAMC

MALOVIČ     POTOK 3           1877               MLINAR

 

PLANINŠEK, RŽIŠČE 1        1923                      HOSTAR

HILDA SMOLNIKAR, RŽIŠČE 4               GMAJNA

MATOZ, RŽIŠČE7         1954                             KOZARE     1

MATOZ, RŽIŠČE7                                KOZARE    2

REBOLJ,  MALA SELA 3                      SELAN              1

VOZELJ, MALA SELA 2                   HEDEREN            2

BIAGGIO, SLIVNA 5            1888                    KRAČAN

JUVAN, SLIVNA 4            1862                ŠPAN

JUVANČIČ SLIVNA 6            1832    JEŽ

VRTAČNIK, SLIVNA 13       2001    ŠKUNDER

KIMOVEC, SLIVNA 18                                ČEVELJ          1

KIMOVEC, SLIVNA 18        1896                  ANŽUR   2

OSOLNIK, SLIVNA  12           1844                       RONKAR

URBANIJA, SLIVNA 19                              BREZNIK

LOVŠE, SLIVNA 11          1861                            KOTəR   1

LOVŠE, SLIVNA 11                                KOTəR    2

KIMOVEC, SLIVNA 18                                 ČEVELJ

KRISTAN, SLIVNA 24                                         MOČILA

VRTAČNIK SLIVNA  19                   KOTERJI

VOZELJ, ŠIROKA SET 2         1859            ŠPAN

MIZORI, TOLSTI VRH 12       1957                MəRUC

BOLTETOV KOZOLEC

JURJEVEC, VAČE 18          1945/46                  BUŠL

ŽIBERT, VAČE 69 A                 1954           ROSINČK

KLINC, VAČE  40                KLINC

MATIJEVC –BIAGGIO

KLINC    VAČE 22               1922                 REBERŠK

 

KRISTAN, VAČE           1925                    LUKA

KNEZ, VAČE 49               1870                              LOŠČAR

BIAGGIO, VAČE 6                                         FELIKS

PODBEVŠEK, VOVŠE 6,            ?            KOVAČ

KOVAČ, VOVŠE 5                               GROBOLŠK

LAVRIČ, MALA SELA 5            1879   LAVRIČ

PESTOTNIK, SLIVNA 3                 RUDAR

 

 

7. POPIS KOZOLCEV

Žal – zaenkrat še ni bilo možno uresničiti strokovnega nasveta dr. Vita Hazlerja, da bi vse podatke, ki so bili podani ob obisku popisovalca – strnili na evidenčnem listu popisa kulturne dediščine. To je še naloga za prihodnje leto. Evidenčni list, ki je v pričujoči knjižici je le primer oz. prikaz osnovne aktivnosti za ohranjanje kulturne dediščine.

 

EVIDENCA

* KULTURNA DEDIŠČINA *

LIST C

Naselje:

Vače

Občina:

Litija

H. št.:

22

 

Lastnik::

Klinc Ivica

Hišno ime:

Reberšk

Domačijski tip:

 

Domačija malega kmeta z večjimi poslopji razporejenimi v gruči, ker so imeli ostalo zemljo v najemu.

Nmv:

530 m

Karta:

KO VAČE

Z. št.:

1

Sestava domačije

(enote):

Stanovanjska hiša, kozolec, hlev s podom, svinjak, kapelca, garaža,

Stavbe z vrednostjo

KD ali KS:

Kozolec (KD)

 

Objekt:

KOZOLEC

 

Evid. št.:

530

Tipol. oznaka:

Dvojni kozolec - toplar

Izdelala sta ga oče in sin:

Franc Klinc st. In ml.

Čas nastanka:

Leta 1922

Vrednost:

KD

Opis:

Kozolec  je zasnovan kot dvojni kozolec – toplar. Nastal je leta 1922. Ima dva para oken (štantov), srednje debeli nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Brane so srednje gosto mrežene s tramiči

in nimajo lin. Podporne ročice so ukrivljene v obliki razpotegnjene črke C. Zatrep na glavnem pročelju je obit s pokončnimi ravno prirezanimi deskami in ima tri line. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja. Somerna dvokapna streha brez čopov je prekrita z opečnim zareznikom.

Po pripovedovanju lastnika je bil kozolec do leta 1948 pokrit s slamo.

Na pročelju je lepo ohranjen gank z ograjo iz okrasnih letvic  s stopnicami in dvokapnim nadstreškom, ki ga redno obnavljajo. Hodnik  zapirajo vrata iz desk. Sprednji in zadnji rob strehe je okrašen z okrasnimi, strušenimi, prekrižanimi tramički, ki imajo na koncih  oblikovane v glavice.

 

Namembnost:

Kozolec ima le redko prvotno namembnost (kadar pokosijo okolico kozolca). Služi za odlaganje različnih predmetov in kot parkirišče mehanizacije in orodij na kmetiji.

 

 

Valorizacija:

Kozolec je pomemben zaradi dobre ohranjenosti in celostne podobe kmetije. Je okras kmetiji in zato pogosto privabi mimoidoče. Je na izpostavljenem dobro vidnem mestu ob cesti.

Pogostokrat je fotografiran. Pred petimi leti so ga opisali premerili in opisali študentje etnologije,

 

Varstveni režim:

Za kozolec velja varstveni režim II. stopnje

Ocena stanja:

Odlično ohranjen in vzdrževan.

 

Ohranjenost:

D:

95 %

 

G:

95 %

 

Možnost ohranitve:

da

 

Obdelale:

Anka in Zvonimir Kolenc

 

Teren:

26.8.2011

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

EVIDENCA

* KULTURNA DEDIŠČINA *

LIST C1

 

 

Vsebinska tipologija (barvni znak):

Fotografija:

                    

 

Karta:           

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8. INFORMATORJI – s povzetkom poročila Zvonimirja Kolenca

 

- Ivan Lukač, st., Široka Set

- Franc Semec, Podbukovje

- Ivica Novak, Podbukovje

- Andrej Morela, st., Laze

- Lojze Razpotnik, Potok

- Justin Škrabanja, ml., Potok

- Jure Malovič, Potok

- Janez Trdin, Cirkuše

- Marjan Prašnikar, Cirkuše

- Jože Razpotnik, Cirkuše

- Igor Cirar, Cirkuše

- Jože Matoz, Ržišče

- Ivan Grilc, Klenik

- Ivan Bizjak, st., Klenik

- Franc Pečar, Vače

- Ivica Klinc, Vače

- Jože Kimovec, Slivna

- Peter Juvan, Slivna

- Majda Rebolj, Mala Sela

- Vera Lavrič, Mala Sela (Vrtače)

- Polde in Andreja Kovač, Vovše

- Ivanka Kristan, Vače

- Danica in Janez Jurjevec, Vače

- Franc Mizori, Tolsti Vrh

- Franc Lovše, Slivna

- Franc Merela, Slivna

- Lojze Osolnik, Slivna

- Marko Planinšek, Ržišče

- Marija Krhlikar, Potok

- Jakob Zajc, Laze

- Andreja Ribič, Klenik

- Viktor Zupančič, Kandrše

- Janez Juvan, Klenik

- Vili Strmljan, Kandrše

- Rafael Cerar, Vače

- Jože Klinc, st., Vače

 

V času od 6. do 22. avgusta 2011 sem obiskal vse – in tudi najbolj oddaljene – vasi in kmetije v KS Vače, ki so: Široka Set, Podbukovje, Laze, Cirkuše, Boltija, Ržišče, Vovše, Tolsti Vrh, Mala Sela, Vrtače, Slivna, Mačkovec, Klenik, Vače. Vsak kozolec sem nekajkrat fotografiral. Fotografiral pa nisem samo lesenih kozolcev, temveč tudi tiste z betonskimi stebri. Fotografije  so shranjene na trdem disku našega računalnika in so na voljo lastnikom, ki bodo morda čez leta potrebovali fotografije za lastne potrebe.

Na poti sem videl bisere naše zgodovine in etnologije, ki se jim nisem upiral, čeprav niso bili samo kozolci. To je npr.  v celoti ohranjena bajtarska hišica pri Jerk v Tolstem Vrhu  (Škarja Igor, Slika 15), Strmljanova bajtarska hišica, ki je že doživela nekaj

 

 

 

sprememb, značilnih za obdobje socializma in ima tudi zato svojo vrednost (slika 16), čeprav bi bilo nujno potrebno popraviti streho. Obe hišici sta v bližini druga druge. Tretja znamenitost pa je gotovo še neodkrita in neznana hiša, ki je hkrati gospodarsko poslopje (pod, štala, svinjaki, napušč) in stanovanje. To je pri Minki na Presk (slika 17). Seveda pa vsi poznamo tudi hiši na Vovšah (slika 18), pri Zemljak na Vrtačah (slika 12) in Udamčevo domačijo v Potoku (slika 13). Slednji dve sta – po ugotovitvah komisije, ki je po ogledih razvrščala lesene kozolce in stare hiše, vodil pa jo je dr. Vito Hazler - najstarejši naseljeni hiši v KS Vače.

Ker so pri vsakem delu in tudi pri mojem – možne napake, bom vesel, če se boste vsi, ki jih boste našli, javili, da jih bova avtorja popravila.

                                              

Zvonimir Kolenc

 

9.   VIRI  IN  LITERATURA

 

 

Mušič, Marjan, Arhitektura slovenskega kozolca, Cankarjeva založba, 1970.

Baš, Franjo, Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju, Slovenska matica Ljubljana, 1984.

Hazler, Vito, Kozolci na Slovenskem, Založba Kmečki glas, Ljubljana, 2004.

Batič, Jerneja, urednica, Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Ljubljana, 1994.

Bogataj, Janez, Domače obrti na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana,  1989.

Raztresen, Marjan, 101 slovenska prepoznavnost, Mladinska knjiga Ljubljana, 2005.

Sedej, Ivan, Sto najlepših hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana,  1989.

Baš. A. in ured. odb.:  Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga 2004.

Kolenc, Anka, 2001: Življenje na Vačah, kakršnega ni več, ob Kimovčevi zbirki  orodij na Slivni, FF, Odd. Za etnologijo in kulturno antropologijo, Ljubljana.


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oblikovanje in tisk:

Zavod za razvoj zavesti

DRUŽINSKO GLEDALIŠČE KOLENC

Vače 12, 1252 Vače

Tel.: 01 8976 680 ali 041 895 852

E-pošta: jani.kolenc@siol.net

http://www.druzinsko-gledalisce-kolenc.si

 

Vače, 28. avgusta 2011

 

 

 

 

Proxy by Datajoy
Udaljenost