Držinsko gledališče Kolenc

 Vače

Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

 

 

 

 

 

 

 

Vaška cerkev (Cerkev Sv. Andreja)

 

Seminarska naloga:    Tina Žibert

 

 

KAZALO:

 

 

 

Župnijska cerkev Vače, Prva, Druga in Tretja cerkev

 

Četrta cerkev, Baročna cerkev

 

Sedanja cerkev, Oprema cerkve, Orgle

 

Zvonovi župniske cerkve, Stolpna ura

 

Nekaj druge opreme, Moje misli,     OPOMBE

 

 

 

 

ŽUPNIJSKA CERKEV VAČE

 

 

Po starem ustnem izročilu so prihajali na Vače v dušnopastirskih zadevah menihi iz Stične, ki so opravljali službo božjo v mali kapelici na Grmu t.j. hribu nad Vačami poleg Grmovška.

Stiški samostan so ustanovili višnjegorski grofi. Ker je bilo misijonarsko delo glavni namen menihov, smemo sklepati, da so začeli prihajati v naše kraje že sredi 12. stoletja. Če pa je bila njihova kapela res na Grmu je pa težko reči.

 

PRVA CERKEV LESENA

 

Po mnenju zgodovinarjev so prve cerkve po naših krajih bile večinoma lesene in se zato tudi niso dolgo ohranile. Pa tudi pisani viri poročajo o lesenih cerkvah. Skoraj gotovo tudi Vače v tem oziru niso bile izjema, saj so tedaj imeli lesa več kot dovolj.

 

DRUGA »PREHODNA« CERKEV

 

Renesančni slog je bil že v zatonu, gotski pa se je začel šele pojavljati. Umetnostni zgodovinarji imenujejo ta slog prehodni slog, ker združuje še elemente romantike in že prve znake gotike. V tem slogu je bila zidana samostanska cerkev v Kostanjevici, tudi za vaško cerkev moramo reči, da je iz te dobe.

Ker je leta 1262. že obstajal vikariat, kot poroča zgodovinar P. Hitzinger, je sigurno obstajala že tudi zidana cerkev, ki so jo postavili morda prav za vikariat, kar pomeni da je vsak duhovnik lahko že deloval kolikor toliko neodvisno od župnika. In v spomin na to smo leta 1962 praznovali 700 letnico odkar so Vače samostojna duhovnija.

 

TRETJA CERKEV

 

Za to cerkev pa z vso gotovostjo lahko trdimo, da je bila gotska. Na podstrešju sedanje cerkve se lepo vidi na južni strani stolpa napol zazidano gotsko okno, široko pol in visoko nad en meter. Malo nad to lino pa je številčnica stare ure. Ker pa je ta stena gladka in ker ima številčnico in okno, pomeni, da je bila ta stena nekoč prosta. Cerkev je bila toliko naprej pomaknjena, da se je stolp držal stene samo na zahodni strani. Sedanji vhod na stolp, ki je sedaj pod korom, je bil nekoč zunaj.

Če bi morali določiti čas postanka te cerkve,bi jo postavili v drugo polovico 15. stoletja. Ker je bila prehodna cerkev tedaj stara komaj 200 let,kar za cerkev ni veliko, so pač morali odločati kaki zunanji činitelji, da so postavili novo cerkev. In to bi mogli biti siloviti turški vpadi leta 1447, ko so Turki požgali 64 župnijskih cerkva in 5 trgov. Postavili so novo cerkev in ta je bila gotska, kar dokazuje zvonik in čas nastanka.

Za vojsko zoper Turke leta 1623 je morala cerkev dati 4 kelihe s patenami, 4 marke in 6 ronskih goldinarjev.    

 

 

ČETRTA CERKEV

 

Ker ima Valvasor to cerkev na sliki Vač precej razločno narisano, jo imenujemo kar Valvasorjeva cerkev. Iz slike se jasno vidi, da je to čisto druga cerkev kot je bila prejšnja. Pri prejšnji cerkvi je bila spodnja stran stolpa prosta, ta cerkev pa se je raztezala levo in desno od stolpa in sicer na južni strani, tako da je popolnoma zapirala tisto gotsko lino in pogled na številčnico.

Po Valvasorjevem opisu je imela 4 oltarje in sicer glavni oltar sv. Andreja, Marijin oltar, oltar sv. Roka in skupen oltar sv. Janeza in sv. Neže. Skoraj gotovo je prejšnja cerkev imela 4 stranske oltarje; ker pa v novi cerkvi ni bilo prostora za vse štiri so dva združili v enega.Cerkev je bila ohranjena proti vzhodu, torej ravno obratno kot sedanja in je imela na levi strani vhod v zvonik.

Žegnanje v tistem času je bilo drugo nedeljo po binkoštih. Na cerkvenem dvorišču je stala prosto stoječa kapela sv. Apostolov Petra in Pavla, ki je bila baje starejša od cerkve same.

V cerkvi sta bila dva epitafa t.j. nagrobni plošči, ena gospodov Apfalterer in druga gospodov Gall iz Ljubeka. Tega pa Valvasor ne omenja, ali sta bili z njima pokriti grobnici teh grobov ali pa sta bili samo vzidani v steno. Pri zidavi naslednje cerkve so najverjetneje obe plošči razbili in vzidali v novo stavbo, ker ni o njih nobenega sledu.

V inventarju iz leta 1826 imamo o cerkvi veliko podatkov. Zgrajena je bila po starem načinu, kar pomeni v gotskem slogu. Bila je vsa obokana in tlakovana z rezanimi črnimi ploščami. Prostora je imela za 1000 ljudi. Strehe so bile v slabem stanju, prav tako tudi vrata. En vhod je bil iz spodnje strani, eden pa od spredaj skozi obokano lino. Stolp je bil pokrit z belo pločevino in v zelo dobrem stanju. Veliki zvin je tehtal 1800 funtov in le bil vlit leta 1788, mala dva pa 1200 funtov in sta bila vlita leta 1755. Poleg cerkve je bila obokana tudi »kamra« z enim oltarjem, najverjetneje je bila to mrtvašnica.

Cerkev je imela dva slaba stranska oltarja in dva oltarja v kapelah, ki pa sta bili obe najverjetneje na spodnji strani, ker na Valvasorjevi sliki nista vidni.

Iz oznanilne knjige leta 1827 pa je razvidno, da so podrli dva stranska oltarja in še isto leto postavili dva nova, ki so jih najverjetneje kupili vaščani, ker se župnik zahvaljuje samo njim v oznanilu. To poročilo se popolnoma ujema z inventarjem, ki pravi da ima cerkev dva zelo slaba oltarja.

 

 

BAROČNA CERKEV???

 

Če je to res, potem bi to bilo okoli leta 1700 in cerkev bi bila sigurno baročna. Ko je umrl Janez Parte so ga 9.1.1712 položili k večnemu počitku v novo kripto župnijske cerkve.Baročna cerkev nam pojasni vprašanje 4 oltarjev in prav tako pojasni vprašanje nove grobnice. In vse kar navaja inventar iz leta 1826 velja za to cerkev. Težko pa bi pojasnili kratko dobo Valvasorjeve cerkve, a še krajšo dobo baročne cerkve pojasni silen potres 5.1.1689, ki je mnogo cerkva popolnoma razdejal, prevrnil več zvonikov in poškodoval gradove.

 

 

SEDANJA CERKEV

Ko je bil 8.10.1834 na Vačah velik požar, je poleg cerkve zgorelo tudi 28 hiš. Po požaru so sicer cerkev popravili, pa tudi to popravilo ni moglo dati cerkvi prave trdnosti, zato so se odločili da bodo zgradili novo.

Od stare cerkve so vzeli slovo 21.5.1843 leta. To cerkev so podrli in na istem mestu postavili novo, ki ima glavni vhod iz obratne strani kot prejšnja. Med gradnjo so maševali v pokopališki kapeli in v Kanderšah. Od stare cerkve je ostal stolp, kar se pozna po linah na zahodni in južni strani, ki so še proste ter enake kot jih je narisal Valvasor. Drugi dve pa so zazidali, ker so stolp zaradi nove cerkve povišali. Nova cerkev je bila dozidana in blagoslovljena leta 1844. Posvetil pa jo je škof Anton Al. Wolf četrto nedeljo po binkoštnem leta 1845. Še isto leto so začeli z deli na stolpu, ki so ga prej povišali, ker je bila tudi cerkev višja.

 

 

OPREMA CERKVE

 

14 dni pred farnim patrom leta 1849 je cerkev dobila  nov velik oltar in 3 leta pozneje še stranske oltarje.Glavni oltar še ni imel ob strani velikih kipov sv. Cirila in sv. Metoda. Te so postavili in blagoslovili skupaj s kipoma sv. Valentina in sv. Štefana 7.10.1887. Posebnost vaške cerkve je njen božji grob, ki ga je leta 1864 postavila neka češka firma.

Od stare cerkve so ostale klopi, katerih je bilo tedaj 29, kipi sv. Andreja, Mateja in Janeza na velikem oltarju, kip Brezmadežne, Johaina in Ane na stranskem oltarju ter starinski oblečeni kip Marije nad vrati pod korom. Največja dragocenost iz stare cerkve pa je križev pot, delo znamenitega slikarja V. Metzingerja iz leta 1734. Že leta 1801 je prvič renoviran in potem drugič leta 1875 po Šubicu. Je torej 110 let starejši kot naša cerkev???

Kot piše oznanilna knjiga so poleti leta 1865 začeli zidati drugo zakristijo. Ker drugega nič ne oznanja ne moremo sklepati iz tega, da je tu namišljena kapela, v kateri je sedaj božji grob. Pa tudi po razpokah se pozna, da je bil ta del pozneje prizidan. Med zadnjo vojno je bila cerkev močno poškodovana ob bombardiranju. Na vaško cerkev sta padli na streho dve bombi, dve pa ob strani na jugovzhodni vogal. K sreči bombi cerkvenega boka nista prebili, ker je močno ostrešje bombama preprečilo da nista eksplodirali na samem oboku.

Leta 1957 je cerkev dobila novo električno napeljavo in leta 1958 in 1961 pa je bila spet obnovljena notranjost in zunanjost. Leta 1960 sta bila nova glavna cerkvena vrata iz macesnovega lesa in pa stopnišče pred vrati.

 

ORGLE

 

Najstarejši podatek o orglah imamo iz oznanilne knjige leta 1832, iz katere je razvidno, da so ne samo popravili stare orgle, ampak vstavili tudi dva nova registra, tako da so orgle potem imele 12 registrov. Ko je leta 1834 cerkev pogorela, so nabavili in 12.9.1846 blagoslovili nove orgle s 17 registri. Leta 1930 je mojster Jenko vstavil v te orgle nov principal. Prejšnjega je vzela vojska leta 1917 obenem z zvonovi. Te orgle so služile 121 let, toda tudi te so omagale zaradi strahovitega bombardiranja.

Če je že leta 1895 župnik Poč zbral denar za nove orgle ki pa ga je njegov naslednik porabil v druge namene, je jasno da so bile nove orgle nujno potrebne. Za silo je igralo samo še 6 registrov. Po beli nedelji 1967, je Fr. Jenko podrl stare orgle in postavil nove z 18 registri. Blagoslovil jih je škof dr. Lenič 10.9.1967. Te orgle so predzadnje Jenkovo delo in po vrstnem redu 116.

 

 

 

 

 

ZVONOVI ŽUPNIJSKE CERKVE

 

Po urbarju iz leta 1668 sta leta 1690 župnijska cerkev in bratovščina sv. Roka dali uliti pri zvonarju Nikolaju Bosetu v Celju 4 zvonove in sicer 2 za župnijsko cerkev in po enega za Kanderše in Široko set.

Ob požaru leta 1834 so se zvonovi raztopili, veliki pa je bil že prej počen,tako, da so jih morali dati preliti. Dva sta bila prelita v decembru še istega leta, veliki zvin, težek 2710 funtov pa naslednje leto. Ob binkoštnih leta 1837 pa so naročili še četrti  zvon težak 420 funtov.

Ta zvon še sedaj poje v božjo čast in je med sedanjimi najmanjši. Ta je edini ostal v prvi svetovni vojni, ostali so bili takrat uničeni. Leta 1923 je livarna Samassa v Ljubljani ulila dva nova bronasta zvona, s težo 1000 kg in 424 kg. Leta 1930 pa je bil ulit in posvečen še četrti veliki zvon težak 1716 kg. Ob tej priložnosti so postavili na trgu mlaj visok 42 m, toliko kakor stolp.

 

STOLPNA URA

 

V podstrešju sedanje cerkve se lepo vidi na stolpni steni številčnica stare ure, ki je pripadala stari gotski cerkvi. Najstarejši pisan podatek imamo iz leta 1724, ko je urar Janez Križaj iz Škofje Loke napravil novo uro. Pri požaru leta 1834 je bila tudi ta ura uničena in leta 1838 je bila postavljena sedanja ura z napisom naredil »Janez Morocutti v Ribnici«, ko je bil župnik na Vačah Matevž Kristan.

 

 

NEKAJ DRUGE OPREME

 

Zakristjanski zvonec je iz leta 1645. Misijonarski križ je bil postavljen za obletnico misijona leta 1870. Monštranco je naredil 1716 italijan Do Toni. Še leta 1906 je imela cerkev gotski kelih z letnico 1532. Tak kelih je bil takrat redkost. Kdaj in kako je izginil se ne da ugotoviti.

Prižnico je napravil leta 1895 Janez Šubic.

Cerkveni tlak, nebo in bandero je dal narediti župnik Golmayer leta 1896 z denarjem, ki ga je župnik Poč pripravil za nove orgle.

Krasno sliko sv. Andreja na glavnem oltarju je po mnenju nekaterih Langusovo delo, čisto gotovo pa sta Langusovo delo sliki sv. Janeza Krstnika in sv. Katarine na stranskih oltarjih, ker imata obe Langusov podpis in letnico 1858.

Slika sv.Andreja zagotovo ni Langusovo originalno delo. Točno taka slika kakor je ta, visi v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, le da je nekoliko manjša. Naš znani umetnostni zgodovinar Viktor Steska je v 15. letniku Izvestja muzejskega društva podpisal skoraj vsa dela nam dobro znanega slikarja V. Metzingerja. In med njegovimi deli je precej natančno popisal tudi sliko sv. Andreja v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ker je živel Langus več kot 100 let za Metzingerjem, je torej vaška slika sv. Petra kvečjemu Langusova kopija Metzingerjeve slike, nikakor pa ne njegovo originalno delo.

Slika sv. Rešnjega Telesa nasproti zakrstije je delo slikarja Berganta in je nekdaj služila za nebo pri procesijah. Stara je nad 200 let.     

 

 

 

 

          

MOJE MISLI:

Za seminarsko nalogo z naslovom »Cerkev sv. Andreja na Vačah« sem se odločila zato ker že celo življenje hodim v to cerkev in nikoli se nisem resno zanimala za nastanek naše cerkve. In moram priznati, da sem se ob izdelavi naloge naučila mnogo zanimivih novih stvari v zvezi z nastankom cerkve. Upam da Vam bo naloga všeč in da bo pritegnila vaše zanimanje za ogled cerkve sv. Andreja na Vačah!!!

 

 

OPOMBE – dodal Zvonimir Kolenc

 

Tina (dijakinja tretjega razreda Gimnazije v Litiji) je skoraj je v celoti prepisala tekst iz knjižice, ki jo je napisal, razmnožil in izdal Župnijski urad (Benedik Valentin), Vače 1972.  Tekst lahko služi kot pripomoček pri iskanju podatkov o cerkvi na Vačah. Gospod Benedik je v tem svojem delu zbral neverjetno število podatkov tudi o drugih cerkvah Vaške fare in o drugih znamenitostih Vač in okolice.

 

Od leta 1972 - do danes se je marsikaj spremenilo. Med največje uspehe sodi obnovitev  Metzingerjevega Križevega pota in pa proglasitev vaške cerkve za kulturni spomenik:

 

Odlok o razglasitvi cerkve sv.Andreja na Vačah za kulturni spomenik    , http://193.41.36.136/bazeul/URED/2001/067/B/523616280.htm                           Vače, 27. maj 2004

 

Držinsko gledališče Kolenc

 Vače

Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali