SPLETNE STRANI:

 Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali  

 

 

 

GEOLOGIJA VAČ IN OKOLICE

 

Vače so znane predvsem po svojem arheološkem bogastvu, saj sodijo med najbogatejša slovenska in celo vzhodnoalpska prazgodovinska najdišča. Zaradi lepega razgleda, bližine GEOSS-a, številnih sprehajalnih  in dobrih prometnih zvez, so Vače privlačna turistična točka. Manj pa je znano , da ležijo Vače z okolico na zelo pestri geološki podlagi. Posledice te pestrosti se odražajo na površini predvsem v reliefu ter različni vegetaciji, ki je odvisna od podlage. Številni manjši izvirčki so prav tako dokaz za spremembo v litologiji. Poglejmo si vzroke, ki so pripeljali ta del ozemlja do današnje podobe.

 

Najstarejši skladi so zgodjekarbonski in permijske starosti. To so predvsem temno sivi kremenovi  peščenjaki in skoraj črni skrilavi glinovci, ki na površini zelo hitro preperevajo in postanejo svetlo rjave barve.  V drobno zrnatih peščenjakih in meljevcih je marsikje v manjših ali večjih količinah prisotna sljuda, ki daje kamnini biserni sijaj.  Ti sedimenti so nastajali na obsežnem deltnem območju, kjer so kopenske vode ob stiku s takratnim morjem odlagale peščen, nekoliko dlje, ko se je zmanjšala hitrost toka, pa še glinen material.

 

Do konca srednjega triasa imamo na tem območju stratigrafsko praznino, nakar se je v Zunanjih Dinaridih (sem spada tudi to področje) izoblikovala karbonatna platforma, na kateri so se skozi celotni zgornji trias in spodnjo juro odlagali predvsem plitvovodni karbonatni sedimenti (dolomiti, apnenci).

 

Tako je nastala debela skladovnica zgornjetriasnega svetlo sivega dolomita, ki se nahaja nad Vačami, na širšem območju Mačkovca in Slemška ter južno in jugovzhodno od Vač.  Dokaz za plitvo vodno sedimentacijo so stromatolitni horizonti (posledica delovanja modrozelenih cepljivk, ki za svoj obstoj potrebujejo sončno svetlobo) ter izsušitvene razpoke, kar pomeni, da je sediment, še predno je okamenel, zaradi, zaradi plimovanja večkrat prešel nad morsko gladino.

 

V vrhnjem delu zgornjega triasa (norij, retij) so ponekod iz karbonatnega blata namesto dolomita nastajali svetlo sivi mikritni apnenci s slabo izraženo plastovitostjo. Nahajajo se na območju Slivne ter v bližini Klenika, kjer so lepo opazni kraški pojavi (Bukovšca). Od makro fosilov so prisotne maloštevilne megalodontidne školjke, ki v izjemnih primerih dosežejo velikost do 20 centimetrov. Globina morja, v katerem so se odlagali tovrstni sedimenti, ponavadi ni presegla deset metrov, na kar nas opozarjajo stromatoliti in izsušitvene razpoke.

 

Sedimentacija se je iz zgornjega triasa nemoteno nadaljevala v spodnjo juro (lias). Morje se je nekoliko poglobilo, saj nikjer več ne najdemo izsušitvenih razpok. Pričnejo se pojavljati svetlo sivi  oolitni apnenci, ki so dokaz za zelo toplo podnebje, saj nastajajo v morju, ki ima temperaturo nad trideset stopinj celzija. Ooliti so opazni že s prostim očesom. To so milimeterske svetle kalcitne kroglice v nekoliko temnejši osnovi. Nastajali so v plitvem razburkanem morju, kjer so se okoli drobnih lebdečih zrn koncentrično odlagali kalcitni kristalčki. Ko je postalo zrno pretežko za premikanje se je odložilo in rast je prenehala. Liasne kamnine se nahajajo južno od Klenika (Grič, Praprotnica) ter v ozkem pasu nad Vačami, kjer je bila najdena korala iz vrste Stylophyllopsis terquemi, ki predstavlja edino tovrstno najdbo v Sloveniji

 

Na koncu liasa se je ozmlje počasi dvignilo nad morsko gladino. Odlagali so se temno sivi apnenci s številnimi fosilnimi ostanki, kot so školjke, polži, morske gobe, iglokožci, foraminifere, briozoji in korale. Sledili so zgornjekredni svetlo sivi apnenci s številnimi rudistnimi školjkami. Vendar pa danes teh skladov ne moremo nikjer opazovati na površju, kajti proti koncu zgornje krede je zaradi močne tektonike pričela razpadati karbonatna platforma, tako da se je del morskega dnapogreznil in nastali so podvodni jarki. Tako so bili potopljeni zakraseli liasni apnenci, na katere so se s podvodnimi plazovi pričeli odlagati kristali. Razlomljeni sedimenti, ki so se kopičili na robovih jarkov, so zaradi teže občasno zdrsnili v globino. Ob vsakem takšnem dogodku so se najprej usedale grobe breče, s tudi do nekaj metrov velikimi bloki, nato pa vse bolj drobni kosi, ki preidejo v apnenčev peščenjak in na koncu v lapor. Debelina teh sedimentov je približno štiristo metrov. Na koncu krede se je ozemlje umirilo in morje se je za daljši čas umaknilo.

 

Do ponovne manjše transgresije je prišlo v oligocenu. Takrat so bili na površini predvsem zgornjetriasni in liasni apnenci. Tako imamo iz tega obdobja v liasnih apnencih nad Vačami ohranjen izjemno redek primer nekdanje morske obale, ki je potekala proti Kleniku v smeri vzhod – zahod. Dokaz za to so sledovi kamnovrtnih školjk, katere so živele ob obalah takratnega morja in za svoja bivališča vrtale rove v kamnito obalo starejših kamnin. Sedimentirali so se različni klastiti, kot so: breče, konglomerati, peščenjaki in razne gline, ki predstavljajo za vodo nepropustno podlago in povzročajo v okolici Vač številne manjše izvire. Material so prinašale reke iz okoljnih dvignjenih delov. V drobnejši konglomeratih so prisotne tudi razne školjke, kot so ostrige, velike do petnajst centimetrov.

 

Najmlajše kamnine na tem območju so miocenske starosti in so prisotne  na majhnem območju v središču Vač. To so svetli apnenčevi peščenjaki s posameznimi zrni prozornega kremena. V njih je polno drobnih razlomljenih školjčnih lupin, kar govori o močnem valovanju.

 

Na koncu miocena ter v sredini pliocena so ponovno oživele tektonske sile, ki so povzročile narivanja in razkosanja ozemlja, tako da imamo danes zelo zapleteno zgradbo. Za primer lahko vzamemo severozahodni del ozemlja, kjer so starejši zgornjetriasni dolomiti narinjeni na mlajše liasne  in zgornjekredne  sedimente, kakor tudi permijske luske skrilavega glinovca na območju Slivne in v bližini Vač, katere je tektonika odtrgala iz podlage in vgnetla med mlajše sedimente .

 

Dokončno so zunanje sile (erozija) preoblikovale površje v pleistocenu, v obdobju ledenih dob in ga v manjši meri preoblikujejo še danes.

 

                   Avtor:   Blaž Zarnik               Objavljeno v glasilu občine Litija: Glasilo občanov št. 5, maj 1993

 

 

SISTEM

STOPNJA

STAROST (PRED MILJONI LET)

KVARTAR

 

1,6 - 0

TERCIAR

PLIOCEN

5,4 – 1,6

 

MIOCEN

23 – 5,4

 

OLIGOCEN

35 – 23

 

EOCEN

57 – 35

 

PALEOCEN

66 -57

KREDA

ZG.

100-66

 

SP.

136 - 100

JURA

MALM

149 – 136

 

DOGGER

179 – 149

 

LIAS

210 – 179

TRIAS

RETIJ

217 – 210

 

NORIJ

225 – 217

 

KARNIJ

231 -225

 

LADINIJ

236 – 231

 

ANIZIJ

240 – 236

 

SKITIJ

250 – 240

PERMIJ

 

286 – 250

KARBON

ZG.

296 - 286

Obdobja, iz katerih nastopajo kamnine na vaškem področju, so tiskana poudarjeno.

 

 

SPLETNE STRANI:

 Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali