SPLETNE STRANI:
Moj hobi – zbiranje sličic -
Kraljestvo živali
GEOLOGIJA VAČ IN OKOLICE
Vače so znane predvsem po svojem
arheološkem bogastvu, saj sodijo med najbogatejša slovenska in celo
vzhodnoalpska prazgodovinska najdišča. Zaradi lepega razgleda, bližine GEOSS-a,
številnih sprehajalnih in dobrih
prometnih zvez, so Vače privlačna turistična točka. Manj pa je znano , da
ležijo Vače z okolico na zelo pestri geološki podlagi. Posledice te pestrosti
se odražajo na površini predvsem v reliefu ter različni vegetaciji, ki je
odvisna od podlage. Številni manjši izvirčki so prav tako dokaz za spremembo v litologiji. Poglejmo si vzroke, ki so pripeljali ta del
ozemlja do današnje podobe.
Najstarejši skladi so zgodjekarbonski in permijske
starosti. To so predvsem temno sivi kremenovi
peščenjaki in skoraj črni skrilavi glinovci,
ki na površini zelo hitro preperevajo in postanejo svetlo rjave barve. V drobno zrnatih peščenjakih in meljevcih je marsikje v manjših ali večjih količinah
prisotna sljuda, ki daje kamnini biserni sijaj.
Ti sedimenti so nastajali na obsežnem deltnem
območju, kjer so kopenske vode ob stiku s takratnim morjem odlagale peščen,
nekoliko dlje, ko se je zmanjšala hitrost toka, pa še glinen material.
Do konca srednjega triasa
imamo na tem območju stratigrafsko praznino, nakar se je v Zunanjih Dinaridih
(sem spada tudi to področje) izoblikovala karbonatna platforma, na kateri so se
skozi celotni zgornji trias in spodnjo juro odlagali predvsem plitvovodni karbonatni sedimenti (dolomiti, apnenci).
Tako je nastala debela
skladovnica zgornjetriasnega svetlo sivega dolomita,
ki se nahaja nad Vačami, na širšem območju Mačkovca in Slemška
ter južno in jugovzhodno od Vač. Dokaz
za plitvo vodno sedimentacijo so stromatolitni
horizonti (posledica delovanja modrozelenih cepljivk,
ki za svoj obstoj potrebujejo sončno svetlobo) ter izsušitvene
razpoke, kar pomeni, da je sediment, še predno je okamenel, zaradi, zaradi plimovanja večkrat prešel nad
morsko gladino.
V vrhnjem delu zgornjega
triasa (norij, retij) so ponekod iz karbonatnega
blata namesto dolomita nastajali svetlo sivi mikritni
apnenci s slabo izraženo plastovitostjo. Nahajajo se na območju Slivne ter v
bližini Klenika, kjer so lepo opazni kraški pojavi (Bukovšca).
Od makro fosilov so prisotne maloštevilne megalodontidne
školjke, ki v izjemnih primerih dosežejo velikost do
Sedimentacija se je iz
zgornjega triasa nemoteno nadaljevala v spodnjo juro (lias).
Morje se je nekoliko poglobilo, saj nikjer več ne najdemo izsušitvenih
razpok. Pričnejo se pojavljati svetlo sivi
oolitni apnenci, ki so dokaz za zelo toplo
podnebje, saj nastajajo v morju, ki ima temperaturo nad trideset stopinj celzija. Ooliti so opazni že s prostim očesom. To so milimeterske svetle kalcitne kroglice v nekoliko temnejši
osnovi. Nastajali so v plitvem razburkanem morju, kjer so se okoli drobnih
lebdečih zrn koncentrično odlagali kalcitni kristalčki. Ko je postalo zrno
pretežko za premikanje se je odložilo in rast je prenehala. Liasne
kamnine se nahajajo južno od Klenika (Grič, Praprotnica) ter v ozkem pasu nad
Vačami, kjer je bila najdena korala iz vrste Stylophyllopsis
terquemi, ki predstavlja edino tovrstno najdbo v
Sloveniji
Na koncu liasa
se je ozmlje počasi dvignilo nad morsko gladino.
Odlagali so se temno sivi apnenci s številnimi fosilnimi ostanki, kot so
školjke, polži, morske gobe, iglokožci, foraminifere,
briozoji in korale. Sledili so zgornjekredni svetlo
sivi apnenci s številnimi rudistnimi školjkami.
Vendar pa danes teh skladov ne moremo nikjer opazovati na površju, kajti proti
koncu zgornje krede je zaradi močne tektonike pričela razpadati karbonatna
platforma, tako da se je del morskega dnapogreznil in
nastali so podvodni jarki. Tako so bili potopljeni zakraseli liasni apnenci, na katere so se s podvodnimi plazovi
pričeli odlagati kristali. Razlomljeni sedimenti, ki so se kopičili na robovih
jarkov, so zaradi teže občasno zdrsnili v globino. Ob vsakem takšnem dogodku so
se najprej usedale grobe breče, s tudi do nekaj metrov velikimi bloki, nato pa
vse bolj drobni kosi, ki preidejo v apnenčev peščenjak in na koncu v lapor.
Debelina teh sedimentov je približno štiristo metrov. Na koncu krede se je
ozemlje umirilo in morje se je za daljši čas umaknilo.
Do ponovne manjše
transgresije je prišlo v oligocenu. Takrat so bili na površini predvsem zgornjetriasni in liasni apnenci.
Tako imamo iz tega obdobja v liasnih apnencih nad
Vačami ohranjen izjemno redek primer nekdanje morske obale, ki je potekala
proti Kleniku v smeri vzhod – zahod. Dokaz za to so sledovi kamnovrtnih
školjk, katere so živele ob obalah takratnega morja in za svoja bivališča
vrtale rove v kamnito obalo starejših kamnin. Sedimentirali
so se različni klastiti, kot so: breče, konglomerati,
peščenjaki in razne gline, ki predstavljajo za vodo nepropustno podlago in
povzročajo v okolici Vač številne manjše izvire. Material so prinašale reke iz okoljnih dvignjenih delov. V drobnejši konglomeratih so
prisotne tudi razne školjke, kot so ostrige, velike do petnajst centimetrov.
Najmlajše kamnine na tem
območju so miocenske starosti in so prisotne
na majhnem območju v središču Vač. To so svetli apnenčevi peščenjaki s
posameznimi zrni prozornega kremena. V njih je polno drobnih razlomljenih školjčnih
lupin, kar govori o močnem valovanju.
Na koncu miocena ter v
sredini pliocena so ponovno oživele tektonske sile, ki so povzročile narivanja
in razkosanja ozemlja, tako da imamo danes zelo zapleteno zgradbo. Za primer lahko
vzamemo severozahodni del ozemlja, kjer so starejši zgornjetriasni
dolomiti narinjeni na mlajše liasne in zgornjekredne sedimente, kakor tudi permijske
luske skrilavega glinovca na območju Slivne in v
bližini Vač, katere je tektonika odtrgala iz podlage in vgnetla med mlajše
sedimente .
Dokončno so zunanje sile
(erozija) preoblikovale površje v pleistocenu, v obdobju ledenih dob in ga v
manjši meri preoblikujejo še danes.
Avtor: Blaž Zarnik Objavljeno v glasilu občine
Litija: Glasilo občanov št. 5, maj 1993
|
SISTEM |
STOPNJA |
STAROST (PRED MILJONI LET) |
|
|
KVARTAR |
|
1,6 - 0 |
|
|
TERCIAR |
PLIOCEN |
5,4 – 1,6 |
|
|
|
MIOCEN |
23 – 5,4 |
|
|
|
OLIGOCEN |
35 – 23 |
|
|
|
EOCEN |
57 – 35 |
|
|
|
PALEOCEN |
66 -57 |
|
|
KREDA |
ZG. |
100-66 |
|
|
|
SP. |
136 - 100 |
|
|
JURA |
MALM |
149 – 136 |
|
|
|
DOGGER |
179 – 149 |
|
|
|
LIAS |
210 – 179 |
|
|
TRIAS |
RETIJ |
217 – 210 |
|
|
|
NORIJ |
225 – 217 |
|
|
|
KARNIJ |
231 -225 |
|
|
|
LADINIJ |
236 – 231 |
|
|
|
ANIZIJ |
240 – 236 |
|
|
|
SKITIJ |
250 – 240 |
|
|
PERMIJ |
|
286 – 250 |
|
|
KARBON |
ZG. |
296 - 286 |
|
|
Obdobja, iz katerih
nastopajo kamnine na vaškem področju, so tiskana poudarjeno. |
|
||
SPLETNE STRANI:
Moj hobi – zbiranje sličic -
Kraljestvo živali