Vabim pa Vas na GEOSS, kjer bo spet ena od osrednjih slovenskih proslav ob kulturnem prazniku, v nedeljo, 6. februarja 2011, ob 13.30. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo, Majda Širca - pa naj grmi ali se bliska!

Zakaj ima ura ime - stolp!

V malem gradu je svoje čase z lopovsko drhaljo živel grozovit grajščak. Ko se je odločil za rop, je ukazal: »Pojdimo jo okoli obrat!« Od tod ime Kolovrát. Ko so se lopovi vračali in vlačili ukradeno robo čez klance skozi Vače, je vpil: »Vlači, Vlači!« Od tod ime Vače. Potem so lopove ujeli in zvezali. Ljudje so vpili: »Križajte jih!« Zato se ta kraj imenuje Križate. Malo naprej so rekli: »Pecite jih!« Tako so Peče dobile ime! »Derite jih« so rekli v Drtiji. Tam, kjer so jim rekli: »Morite jih!« so kraj imenovali Moravče. Res, ljubka ljudska zgodbica, ki je bila leta 1895 napisana v reviji Dom in svet!

Valvasor trdi, da so Vače dobile ime po stražnem stolpu (nemško- Wachtthurn).

Na takem stražnem stolpu je bila navadno tudi ura. Zato so namesto »Koliko je ura?« - rekli: »Koliko je na stolpu?« Morda se drobna naprava za merjenje časa zato imenuje ang. watch.

Tako so imele Vače zgodovinska imena:Watç (1296), Bacz (1300), Watz (1337), Watsch - po kranjsko Vacse (sl. 1 – Valvasor -1689), ali Vazhe (sl. 2 kot piše na grobu Matevža Ravnikarja v Trstu – 1845. Foro - pomeni trg.), ali Waatsch po nemško (sl. 3 – poštni žig vaške pošte iz rajnke Avstrije – 1907), ali VAČE – BAЧE ( sl. 4 - v Kraljevini Jugoslaviji - 1934).

Lahko zaključimo, da se ime Vače ni bistveno spreminjalo. Spreminjal se je samo zapis, odvisno od tega, katero pisavo in jezik so uporabljali v tisti državi, v kateri se je takrat nahajal naš trg. Tudi Valvasor ni pozabil napisati čisto na vrhu (sl.1), da so Vače bile »Market« ali trg, česar Vačani ne bomo nikoli pozabili in še vedno hranimo listini s pečatoma Marije Terezije, Jožefa II., s katerima lahko to še vedno dokažemo (sl. 5), pa čeprav se je en pečat razbil na polovico.

Če pa vas zanima, od kod ime vašega kraja, pa poglejte v knjigo, ki jo je napisal (učenec slavnega Litijana Franceta Bezlaja) dr. Marko Snoj (Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen), ki zelo pogosto citira svojega izjemnega učitelja. Kar pa se Litije in Vač tiče je (po moje) udaril mimo.

Rad nas imam! Norček

Da bo bolje predstavljivo, sem (upam pravilno!) prepisal besedilo ( za kraje: Klenik, Vače in Litija ) iz knjige Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen avtorja dr. Marka Snoja. Ugotovimo lahko,

- da je to res izredno težko in zahtevno delo,

- da ne moremo razumeti teh razlag, če nimamo pred sabo cele knjige z razlago vseh okrajšav, itd.,

- da moramo biti izobraženi vsaj toliko, da bomo lahko prebrali zapis v knjigi,

- da moramo precej dobro poznati poleg slovenskega še druge jezike, narečja in pisave, ki so se kdaj uporabljale na naših tleh,

- da moramo poznati zgodovino in etnologijo v zvezi s temi kraji, itd.

Klénik -a m (dvakrat kraj. im. V 14°51' S 46°7' in V 14°13' S 45°41'), za K. pri Litiji (V 14°51' S 46°7'): na Kléniku, prid. kléniški, preb. im. Kléničan, -ka, star. zapisi: pribl. 1. 1400 Glynitsch, 1412 Glinek, 1419 hoff ze Kliennichk, 1465 Clynigk.

Prvotno *Klenьnik'ъ je izpeljano iz občn. im. *klen'ъ > sloven. klén 'maklen, grm ali drevo Acer campestre. Ime torej prvotno pomeni '(ma)klenov gozd, (ma)-klenova goščava', kakor npr. kraj. im. Jávornik prvotno pomeni 'javorov gozd'. Iz osnove klén so na Slovenskem še kraj. im. Klenje, it. Clenia (V 13^o30' S 46°8'),

Klenovik m (V 15°15' S 45°56' in V 15°0' S 46°5'), hrv. Klenovnik m v Zagorju ter morda sloven. Klenôvo s (V 15°10' S 46°8').

Pintar, LZ XXXIV (1914), 569.

Váče Vač ž mn. (kraj. im. V 14°50' S 46°7'), na Vačah, prid. váški, preb. im. Vačan, -ka, star. zapisi: 1. 1296 Watç, 1300 Bacz, 1337 Watz.

Nepojasnjeno, morda nastalo po kontrakciji iz *Vejače, to pa iz *Ved'at'e, kar je lahko substratno, predromansko, prevzeto iz preb. im. Avendeatai, ki spada h kraj. im. Avendona. To ime se v antiki omenja kot ime kraja med Oglejem in Siskom. Da so bile Vače poseljene že v prazgodovini, pričajo tamkajšnje arheološke najdbe.

Bezlaj, Eseji, 90.

Litíja -e ž (kraj. im. V 14°49' S 46°4'), v Litíji, prid. litíjski, preb. im. Litíjan, -ánka, star. zapisi: l. 1256 apud Lutigiam, apud Lvtyam, 1363 Lutya, 1431 Littai, 1444 Luttey, 1480 prope Lutiam.

Sodeč po srednjeveških zapisih, je treba izhajati iz *Ljutíja (manj verjetno iz *Lutija),¹ kar je izvedljivo iz *L'utovid'a (vьsь), to pa vsebuje svojilni prid. iz oseb. im. *L'utovid'ь, ki ga lahko domnevamo tudi iz kraj. im. rus. Litoviž in ukr. Litovež. Ime je torej razložljivo kot *Ljutovidova (vas)'. K skrajšavi sekvence -ov- prim. Trebíja, Ljubljána.² Starejše razlage, ki imajo -ija za pripono, ta pa je lahko samo tujega izvora, so manj verjetne. Dvomljivo, čeprav omembe vredno je izvajanje iz nem. Lutte, Lotle 'rudarski odtok'.³ Še manj verjetno je izvajanje iz predslov, *lutidia, ⁴ saj te domneve ni mogoče ustrezno utemeljiti.

'Narečno Ltîja dopušča obe možnosti. Današnja pisava z -i- etimološko ni upravičena, zato tudi izvajanje imena Lilíja iz lat. litus 'breg' oz. srvnem. lîte 'pobočje' ne more biti pravilno. ²Torkar, Delo (priloga Znanost), 1. februar 2007, FOC XVI, 261. ³Tako Kelemina, Razprave SAZU l, 97. Litija je namreč eno najstarejših slovenskih rudarskih mest. ⁴Tako Bezlaj, ESSJ II, 145. Domnevo o predslov. izvoru Bezlaj izrazi že v PJS, 71.