Vače Društvo GEOSS Družinsko gledališče Kolenc Facebook

Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali  

Objavljeno v Občanu – NOVICE IZ OBČINE LITIJA   avgust 2010

 

KONEC SVETA

 

Ste opazili, da je konec avgusta preplavljen s kulturnimi in zabavnimi prireditvami? Posebno zadnji teden in vikend. Kot bi se vsi želeli še zadnjič poveseliti – pred koncem sveta. Vsi vedo: konec sveta bo 1. septembra letos in tako vsako leto. Spet bo potrebno v šolo; vstati ob določeni uri; biti za mizo v učilnici ob določeni uri; učiti se bo potrebno skoraj same nezanimivosti; poslušati bo treba učitelje, ki učijo po učnem načrtu in ne tisto, kar bi učenci in sami hoteli; strah nas bo slabih ocen; … Starši bodo imeli same probleme z učenci in učitelji; učitelji pa z nadrejenimi, s starši in učenci. Nobene svobode za nikogar. Mene je vedno zanimalo, kako osvojiti srce Kolarjevi Sonji. Ko sem to vprašal v četrtem razredu pri razredni uri, so se mi vsi smejali. Imel sem čisto druge probleme od tistih, o katerih smo govorili. Kako postati lep, močan in pameten, da me bodo imela dekleta rada? Mene so pa tepli. Lep močan in pameten je izpadel tisti, ki je bil največji lump. Ta je zdaj lastnik bogate firme – jaz pa norček. Gotovo mi je lepše kot njemu, čeprav sem to malo pozno ugotovil.

Kar vprašajte učence ali imajo raje novo šolo ali počitnice! Zlata kletka pač ne more nadomestiti svobode. Tudi tega, kako biti svoboden, nas ni nihče učil. Da ne govorim o tečnobi v hlačah in o drugih manjvrednih kompleksih in strahovih. Vedno sem se najbolj bal žensk in angleščine. Nikdar na svetu si ne želim več biti pubertetnik. Najbrž ste pa opazili, da imam s tem še vedno bližnja srečanja.  Sem pa opazil - za tolažbo, da pri teh letih (62 bom 18. septembra, da boste začeli zbirati za darilo) nisem edini.  Imel sem UČITELJA,  za katerega so velike črke premajhne, da bi poudaril njegovo veličino. Smrdel je po cigaretah, kašljal je in govoril tiho. Ko je začel govoriti, smo vsi v razredu utihnili in porivali klopi naprej, da bi slišali nadvse zanimivo pripoved. Ko sem šel proti domu, sem celo pot premišljeval o tem, kar je povedal učitelj in 20 minut, kolikor sem potreboval za pot v šolo, se je raztegnilo na dve uri.  To je bil Boris Šinigoj. Nehote sem postal odličnjak.

Ko sem postal učitelj, sem jokal pred zbornico, ker si nisem upal vstopiti. Bilo mi je hudo kot takrat, ko sem dobil pri vojakih morilsko puško v roko. Zdaj, ko pišem, imam spet vlažne oči in strah me je, da bo zlata kletka – lepa obnovljena šola na Vačah ostala mučilnica za vse, ki se bodo tam mudili. Predlagam čarovnijo - http://www.vace.si/NOVO2007.htm in knjigo: Živimo, ljubimo in se učimo (Leo F. Buscaglia), ipd.

Delajmo na tem, da si ne bo nihče več želel počitnic, ker bo v šoli tako zelo neskončno lepo!

Potem pa naj pride sodni dan, če si sploh še upa!

                                 Zvonček Norček

 

Pripis:

- Nadvse spoštujem vse, ki si upajo biti učitelji ter vzgojitelji in tiste, ki so uspeli to biti celo do upokojitve. Rad vas imam – zares - z vsemi problemi in slabostmi vred.

- Vidimo se v nedeljo 29. avgusta 2010 na otvoritvi!

 

Proxy by Datajoy
Udaljenost