SPLETNE STRANI:

Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

Objavljeno v Občanu – NOVICE IZ OBČINE LITIJA – januar 2010, številka 1, leto 12

RIMSKA FONTANA

ali vaško perišče? Pa to ni perišče iz katere koli vasi. To je perišče na Vačah. Imenuje se Uda – ali v prevodu – Voda.  In zakaj je ravno to perišče podobno rimski fontani?

Kot se za Centralno Primorsko spodobi, so stare Vače zgrajene na samem kraškem robu. Voda pa je bila že od nekdaj problem Vač. Samo pod župniščem (na dnu kraškega roba) smo imeli malo močnejši izvir.  Vodo so nosili na glavah po strmih in ozkih stopnicah. Vaška dekleta so bila že od nekdaj postavnejša in njih hoja lahkotnejša od meščank, kajti pri nošnji vode na glavi je bilo potrebno hoditi vzravnano in paziti, da se voda ni polila. Ko si pa škaf dal z glave, si bil lahek kot ptica. Ker pa je voda pomenila veliko dragocenost, so ji zgradili svetišče – zajetje, obdano s skrbno zloženimi kamni, v obliki suhozida in pravljičnih obokov. Ob potokih in rekah so perice samo malo s kamni zajezile vodo ali pa še to ni bilo potrebno, da so lahko spirale perilo, tu pa je bila voda predragocena. S pomočjo lesenega korca so napolnile svoje škafe ali čebre, da so v njih spirale perilo, ki so ga pred tem doma v vročem lugu namakale.  Na perišču pa je bil še en kamnit in en ali več lesenih perilnikov, da so perice z mokrim perilom udarjale ob kamen ali les in izpirale umazano vodo iz perila. Perilniki so bili od zajetja odmaknjeni, tako da kaplje niso padale nazaj v čisto vodo. Tam, kjer voda priteka v zajetje, pa je krajša kraška jama, kamor so se otroci skrili ob bombnem napadu med drugo vojno.

Na sredini slike je perica, ki udarja z mokrim perilom ob kamniti perilnik. Dekle, ki se sklanja v zajetje, ne spira perila in se ne umiva v čisti studenčnici, da je ne bi skalila. Samo zajema vodo ali opazuje svoj nežni obraz, ki odseva kot v ogledalu.

Pranje perila je bilo včasih celo obrt in opisovanje postopka pranja je znanost zase.

Pridite in z veseljem vam bom pokazal Udo – pravljico, ki je ni podobne na tem svetu.

                                     Rad nas imam!  Zvonček

P.S.: – pa nikomur ne povejte: Če se sredi noči približaš perišču, boš videl starejšim Vačanom dobro znano belo vilo Perico, ki več ne pleše in več ne poje pesmi peric. Tam kleči in joka. Kdor jo je videl, se ni mogel premagati, da ne bi z njo do zore jokal in da bi ne bil še dolgo po tem srečanju neskončno žalosten. Pridite podnevi in videli boste, kako bi se ji dalo pomagati.

- Če ima slučajno kdo staro fotografijo, na kateri se vsaj malo vidi  perišče – naj me, prosim, pokliče na 041 896 632 ali na 01 8976 680 ali pa naj mi jo vsaj pokaže!

 - Verjamem v pravljice. Vse ostalo je iluzija.  Norček