ŠE POMNITE, TOVARIŠI?!

Skoraj, da jih ni več med nami, ki bi še pomnili tiste čase. Ostali smo potomci in spomeniki. Ostala so pričevanja, knjige, filmi, čudovite partizanske pesmi, …

Ob tem pa je bilo skoraj tako, kot da prave vojne ni bilo. Napaka!  Zgodil se je december 1944, ko je bilo manj kot pol leta do konca vojne; kot, da se je vojna šele začela. Ranjena in na smrt prestrašena zver se je pripravljala na umik in pobesnela, skupaj z izdajalci, klala in streljala ljudi.

Hajka – 29. decembra 1944 – po bitki s Kamniško-zasavskim odredom na Slivni in v okolici: z žico so zvezali ujete ranjence, domačine, partizane, neoborožene novince, … in jih postrelili in pustili na  Koroščevem zelniku, da bi zgnili kar tako (bilo jih je okoli 40 – podatki so različni). Že prej so zažgali vas Sela in v ogenj vrgli žive ljudi: starca, njegovo hči in deklico; nad Vačami so pobili zvezane ljudi, ki so se skrivali v Rožančevi jami; pri Grmovšk so ubili tri partizane; po gozdu so ležala trupla. Biti partizan ali njegov pomočnik, se boriti za smrt fašizma in svobodo naroda, je bilo samomorilsko dejanje.

 

Bliža se prvi november. Covid nam preprečuje druženje.  Pojdimo v gozd! Objemimo debelo drevo, ki je bilo priča teh grozot in jokajmo od sreče, da ni vojne!   Zvonček Norček

Če koga zanimajo podrobnosti: Bral sem knjige: Sedem krst za Ronkarjevo družino (Jože Vidic), Kamniško-zasavski odred (Ivan  Vidali),  Litijski zbornik NOB,  Pogled nazaj (Eva Kovič) in pogovarjal sem se z Marinko Mali iz Doma Tisje. Poleg tega pa ZB NOB Litija prireja svečanosti (če jim bo uspelo zaradi covida) tudi v Malih Selih – Selanovi pa vas prav prijazno postrežejo: https://www.zzb-nob.si/

Če bi želeli zvedeti kaj več o naših obeležjih: http://www.vace.si/spomeniki.htm

Največji uspeli skupinski pobeg – Vranov let. Njihova pot je šla tudi skozi partizansko vas Mala Sela, ko še ni bila požgana. Na sliki so pohodniki (2010) ob spomeniku.