NEKROLOG: 

V nedeljskem septembrskem jutru (Ljubljana,11. 9. 2011), ko smo se pripravljali na Mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu – Vranov let v svobodo -  in na srečanje vseh prijateljev, med katerimi je bil Peter Svetik prvi – nas je doletela pretresljiva vest, da Petra ni več z nami. Po tridesetih letih tesnega sodelovanja pri uresničevanju njegovih domoljubnih in plemenitih idej pri rojstvu in uresničevanju projekta GEOSS – je bilo to novico nemogoče sprejeti. Izguba očeta GEOSS-a, prijatelja in plemenitega sočloveka, kakršnih je malo – je nenadomestljiva. V Društvu GEOSS je ne bomo sprejeli nikoli. Peter bo z nami, dokler bo utripalo središče srca Slovenije!

Peter  SVETIK,

diplomirani ekonomist in inženir geodezije, se je  rodil  5. avgusta 1933 v Plužnjah – († Ljubljana, 11. 9. 2011)

Na svoji poklicni poti, ki jo je začel 15. 9. 1954, je Peter  17 let deloval na Geodetskem zavodu v Ljubljani, nato na Republiškem sekretariatu za urbanizem, na Zavodu SRS za družbeno planiranje, na Geodetski upravi RS  in na Centru za družbeni sistem informiranja.

Leta 1983 je bil izvoljen za sekretarja Medobčinske gospodarske zbornice. Po izteku mandata je bil 4 leta namestnik direktorja Republiške geodetske uprave. Svojo delovno pot je nadaljeval pri Komercialni  in hipotekarni banki in jo v začetku devetdesetih let zaključil kot samostojni novinar pri dnevniku Slovenec.

Njegovo neizmerno ustvarjalnost na poklicnem področju bo gotovo opisal kdo, ki je za to bolj poklican od nas, ki smo bili njegovi sodelavci v Društvu GEOSS.  Toda  - četudi ga ne bi poznali, bi že ob njegovi bogati bibliografiji začutili, da je  bil  Peter Svetik človek z veliko začetnico, človek, ki je  ves čas ustvarjal, da bi dajal, pomagal, ozaveščal …

Pripravil je  več turističnih priročnikov in napisal nekaj knjig s področja informatike, urejanja prostora, kulture in turizma. S svojimi prispevki je sodeloval v raznih publikacijah Mladinske knjige, Prešernove družbe, Slovenske matice in podobno. Za dnevno časopisje in revije je napisal nekaj sto prispevkov: poročil, recenzij, komentarjev in podobno. Na raznih posvetih, tudi mednarodnih, je imel okoli 50 strokovnih referatov.

Na področju raziskovalnega dela je sodeloval pri več strokovnih raziskavah, nekaj jih je izvedel samostojno. Najodmevnejši so njegovi projekti, ki zadevajo celoten slovenski prostor: Register območij teritorialnih enot (ROTE) in Evidenca hišnih številk (EHIŠ) ter projekti kulturno-turističnega značaja: Slovenska geodetska zbirka na gradu Bogenšperk, Geometrično središče Slovenije (GEOSS), Tristoletnica Valvasorjeve Slave in drugi.

V  letih  po upokojitvi se je  ljubiteljsko posvečal  turizmu in kulturi. Bil je  redni dopisnik turistične revije Lipov list in nekaterih drugih revij. 30  let je Vodil  projekt GEOSS, veliko svoje energije pa je  namenil  tudi razvoju območja občine Kostel.

Društveno delo

Peter Svetik je bil  od začetka leta 1981 vodja projekta »Vače 81«, ki ga je tudi osnoval. To je projekt, s katerim je bilo zgrajeno srce naše države. Prvi gradbenik in nato tudi gonilna sila tega srca je bil – vseh 30 let -  od začetnega elaborata integralnega projekta, ki obsega podrobnejše idejne rešitve postavitve obeležij, kažipotov in revitalizacije območja od Zagorice do Zasavske gore, do njegove uresničitve in dolgoletnega dograjevanja.

Peter Svetik je organiziral številne aktivnosti, s pomočjo katerih je bila uresničena  večina idej iz začetnega elaborata.

Projekt GEOSS je  zasnoval  s podrobno opredelitvijo vloge in pomena,  mrežnim časovnim planom izvedbe programiranih del in natančno vsebinsko zasnovo.

Prvi rezultat projekta je bil že leta 1982 odkrit pomnik GEOSS – geometrično središče SR, za kar so bile natančno izračunane koordinate in izdelan projekt pomnika.

Vsako naslednje leto so se - ob nenehnih  prizadevanjih Petra Svetika - dotedanjim dosežkom prištevali novi. V vseh je bil Peter duša, gonilna sila in vzor prostovoljstva.

 Navajam samo najpomembnejša dela, povezana s tem vseslovenskim projektom, saj pomnik GEOSS simbolizira večstoletna prizadevanja naših prednikov za obstoj in razvoj, ponazarja vrsto državotvornih elementov, je stičišče duhovne in gmotne ustvarjalnosti Slovencev ne glede na kakršno koli pripadnost. Na pobudo in pod vodstvom Petra Svetika smo člani Društva GEOSS:

- na Kleniku  postavili povečano kopijo znamenite situle z Vač,

- k pomniku GEOSS dodali oba slovenska grba, plošči z napisom Živimo in gospodarimo na svoji zemlji ter datumom osamosvojitve in sprejetja v ZN,

- odkupili rojstno hišo Matevža Ravnikarja in Antona Lajovca, jo preuredili v Dom GEOSS in v njej postavili 4 zbirke: arheološko, geološko, zbirko o pomembnih Slovencih z Vač in zbirko listin projekta  ter razstavili podarjene slike likovnih kolonij,

- obnovili  sušilnico lanu ob Aleji ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh – ob vrsti skulptur v masivnem hrastovem lesu ob poti z Vač na Klenik,

- postavili spominski plošči  najplodovitejšemu raziskovalcu prazgodovinske naselbine, Francetu Staretu,  in najditelju situle, Ivanu Grilcu,

- zasadili macesnov drevored ob poti iz Sp. Slivne v GEOSS,

- postavili vrsto informacijskih tabel,

- tradicionalno organizirali ali sodelovali pri organizaciji več kulturnih prireditev (slovenski kulturni praznik, Dan zastave, Glasbeni popoldan z Antonom Lajovcem), sprejemov, obiskov uglednih oseb ter  športno-rekreacijskih prireditev (najbolj znana sta planinski pohod na GEOSS in turistični avto rally GEOSS)

- izdali  več razglednic, prospektov, zgibank, že dva vodnika, že 2. ponatis knjige »V srcu Slovenije«, video kaseto, 2. ponatis zbirke govorov na GEOSS-u »Edinost, sreča, sprava«  in še marsikaj.

Delo Petra Svetika pa ni temeljilo le na dejavnostih za ponovno oživitev širšega območja Vač od Zagorice do Zasavske gore, s čimer je postal obisk Vač in GEOSS-a čedalje večji,  ampak je opredelil tudi pomen GEOSS-a kot pomembno zgodovinsko, strokovno znanstveno, kulturno, rekreacijsko in državotvorno točko, ki z vseh teh vidikov za zavedanje slovenske nacionalnosti opravlja in bo opravljal pomembno poslanstvo.

S   svojimi deli je  dosegel, da se je GEOSS zasidral v duševnosti Slovencev kot simbol, ki predstavlja večstoletna prizadevanja za združitev – kot srce, ki nas, Slovence, združuje, ne glede na ideološke, verske in druge razlike.

Njegova zamisel so naštete – danes tradicionalne – kulturne in športne prireditve v GEOSS-u, ki prebujajo narodno zavest,  plemenitost in medsebojno povezanost (npr. Kulturni praznik v GEOSS-u,  Dan GEOSS,  Pohod na GEOSS, itd.).

S svojimi ljubiteljskimi aktivnostmi – in s tem je mišljeno  ljubiteljstvo v najžlahtnejšem pomenu te besede – je bil tako med  najpomembnejšimi  graditelji slovenske samozavesti in  ustanovitelji ter vodji turistične misli na širšem območju GEOSS-a, kakor tudi občine Kostel.

Za svoje delo je Peter Svetik prejel številna priznanja, med drugim častni znak svobode, odlikovanje predsednika države za dosežke v geodeziji, pri projektu GEOSS, za dejanja kulturno turističnega pomena (2003),  priznanje  župana Občine Litija (2011) in številna druga.

Življenja  brez Petra si ni mogoče zamisliti. Prijateljstvo in sodelovanje z njim nas zavezuje k nadaljevanju in nadgrajevanju natančno začrtane poti.  V svojih številnih delih, dejanjih in razmišljanjih bo z nami, ki bomo nadaljevali njegovo delo, živel še naprej. Iz njegove klene preprostosti, neusahljivega vira idej, ustvarjalnosti domoljubnosti, srčnosti, poštenosti …pa  se bodo učili še številni rodovi.

Vsi, ki smo ga poznali, bomo najbolj pogrešali njegovo živo prisotnost: iskrivo ustvarjalnost in toplo prijateljsko besedo. Danes, ko stojimo ob njegovem odprtem grobu pri Fari, v Kostelu,  to še ni mogoče. Nekoč pa bo to nenadomestljivost treba sprejeti, kot našo skupno pot. Zgradili si bomo vsak svojo živost, vsak svojo tolažbo in hvaležnost, da smo lahko živeli in delali z velikim in preprostim človekom. Zato s to preprostostjo in srčnostjo utripa  danes in bo utripal naš in njegov GEOSS  tudi v prihodnje: Hvala, Peter.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Svetik                      Sestavila: Anka Kolenc

GOVORI NA POGREBU V FARI – KOSTEL 17. 9. 2011:

Zoran Svetik:

Arthur Clarke začne svoj roman, Odisejo v vesolju 2001, približno takole. Za vsakim živim človekom, za vsakim od nas torej, stoji 30 duhov - oziroma za približno tako število presega število mrtvih – število živih. In po nekem čudnem naključju je prav takšno število zvezd v našem bližnjem vesolju, Rimski cesti. Kot da bi za vsako človeško bitje, ki je kadar koli živelo na tej zemlji, od nastanka človeške vrste pa do danes, sijala po ena zvezda. Ta zvezda je pravzaprav eno sonce, često veliko večja in veliko bolj bleščeča od tega sonca, ki ga poznamo in številne teh zvezd, teh čudnih zvezd, imajo planete, ki krožijo okoli njih. Tako je za vsakega člana človeškega rodu dovolj prostora, da najde zase svoj raj, velik tako kot ves nas svet. Tako kakor čudno začne, tako Clarke tudi zaključi svojo pripoved. Njegov junak – tu zemeljski astronavt – zaključi svojo človeško evolucijo in se spremeni v zvezdo. Zvezdo, ki izžareva lastno svetlobo. Peter – vedno si bil svetla zvezda na našem nebu. Vedno si bil in boš ostal, ki nas vodiš v temnih nočeh. Ob zvezdnatih večerih pa bomo gledali v nebo in ti mahali v pozdrav. Srečno hodi, kjer koli že si oči!

V IMENU SOŠOLCEV NA SREDNJI ŠOLI: Janez Totter

Dragi Peter, naše prvo srečanje je bilo leta 1949, ko smo se znašli na vrhu srednje tehnične šole v razredu G1a, Prišel si iz idrijskega, to je izza rapalske meje. Vsi, ki ste prišli od tam pa ste bili malo drugačni od nas, ki smo se rodili v rajnki Jugoslaviji. Drugače in bolj si ljubil slovensko besedo, pa tudi sicer si bil bolj družbeno angažiran. Verjetno zaradi bridkih izkušenj iz otroških let. Kot tak si takoj stopil na čelo razreda. Bil si naš predsednik, kot se je temu reklo takrat in to si ostal do svoje smrti. Vsako naše srečanje po upokojitvi je bilo praznik, vsaka naša obletnica mature pa je bila za nas vse tudi velik kulturni dogodek, pri katerem je bil vedno osrednji dogodek tvoj. V čast naše mladosti in spominov si ob 50- letnici mature celo napisal knjigo. Hvala ti Peter za tvoje neumorno prizadevanje, saj nisi bil vedno najboljšega zdravja. Hvala ti, da si se redno udeležil vseh naših srečanj, na katerih smo bili vedno mladi in iskrivi, taki kot pred mnogimi, mnogimi leti. Pogrešali te bomo. Zelo te bomo pogrešali Peter. Tvoji sošolci. Izrekam v svojem in v imenu vseh svojih sošolcev iskreno sožalje tvojim najbližjim.

Dr. Alenka Šivic-Dular:

Spoštovana gospa Štefka, sin Zoran in ostala družina, sorodniki in prijatelji. Drobno časopisno poročilo o kulturni prireditvi na GEOSSu, 11. septembra 2011, ki mu je bila dodana nepričakovana novica, da se je tega dne poslovil in odšel na svojo pot v neznano Peter Svetik, me je pretresla – tudi v simbolnem smislu. Povezala ga je z njegovim največjim projektom – bi rekla - ki je znan po Sloveniji. V dneh, ki so sledili tej novici, so mi te besede odzvanjale v spominu, kot nekakšen odmev med gorami in začela sem se vračati in sicer k redkim spominom na najina srečanja, ki so bila večinoma delovno strokovno obarvana samo enkrat sva z možem v tej čudoviti dolini na domu Svetikovih obiskala to družinsko gnezdece. Po vseh teh spominskih potovanjih sem še jasneje ogledala njegovo človeško veličino in svoje spoštovanje, do njegove odprte, iskrene in odgovorne človečnosti, do njegovega razdajanja za projekte, v katere je verjel in v katerih je prepoznaval ne samo svoje vrednote, ampak tudi vrednote, pomembne za širši krog. Prav zaradi te osebne izkušnje se mu moram zahvaliti v tem trenutku tudi osebno. Sicer sem se z njim prvič srečala, daljnega leta 1986, ko sem postala članica tedaj novo ustanovljene republiške komisije za standarizacijo zemljepisnih imen. Predsedoval ji je prav on. Komisija je bila prva te vrste na slovenskem, njena naloga pa je bila, da v povezavi z zvezno jugoslovansko komisijo sodeluje v mednarodnem projektu združenih narodov, preko katerega naj bi se standarizirala imena in njihovi zapisi za vse zemljepisne objekte na tej zemlji. To je bila potreba, ki je izvirala tudi iz mednarodnih komunikacij: zemljevidnih in drugih. Kot prvi predsednik slovenske komisije je odlično in vestno izpeljal odgovorno nalogo snovanja teoretičnih izhodišč, poslovniško pravniških pravil in koordinacije med različnimi strokovnimi telesi: geografskimi, geodetskimi, slavistiko (ki je bila prej omenjena kot slovenistika), statistiko, državnimi organi in podobno. Njegovo premišljeno, umirjeno in strpno vodenje komisije pa je dosledno dajalo prednost razpravi o odprtih vprašanjih in se zavzemalo za oblikovanje soglasnih rešitev ne glede na čas, ki je bil potreben za dosego tega sporazuma. S tako držo je Peter Svetik postavljal dolgoročne trde temelje za uspešno delovanje komisije, ki je dejavna še danes. V imenu sedanjega predsednika te komisije, dr. Milana Orožna Adamiča in v imenu vseh članov komisije se gospodu Petru Svetiku na tem mestu zahvaljujem za njegovo strokovno delo in za njegov človeški zgled. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali.

TURISTIČNOŠPRTNO DRUŠTVO KOSTEL - Polona Vec

Z besedami izraziti slovo od človeka, ki so ga poznali in cenili vsi, je težka naloga. Toliko težja, ker je Peter v naših mislih še vedno tako neskončno živ. Človek s toliko energije, kot jo je imel on, enostavno ne more kar oditi. V turistično športno društvo Kostel se je včlanil leta 1998. Od takrat je bil in ostal s silnostjo svoje energije, z neskončno voljo, zagnanostjo, pogumom in dobroto eden najbolj delavnih privržencev društva. Vedno je sodeloval tako pri pripravah projektov kot tudi pri njihovih izvedbah. Med najpomembnejše njegove dejavnosti gotovo šteje promocija Kostela, povsod, kjer je deloval. Zaradi neizmerne energije in pripravljenosti za delo je bil in je neprecenljiv za društvo in s tem tudi za občino Kostel, ki jima je odpiral okno v svet pri vseh svojih sodelavcih, prijateljih, znancih, sopotnikih njegovih dejavnosti. Turistično športno društvo Kostel mu je lahko hvaležno za temeljne projekte, ki jih je idejno zasnoval in nato pomagal izpeljati. S strnjenim spominom, skozi oziranje za skupnim doživetim, narašča številčnost projektov, ki so zaživeli z njegovo pomočjo, kot so: projekt Kostelci pometimo pred svojim pragom. Skupaj z natečajem za najlepše urejeno hišo, vikend, poslovni prostor ali javno površino, Pomladansko čiščenje, Teden vseživljenjskega učenja, Korenine slovenske identitete, Spodbujanje izdelave spominkov, Postavljanje in urejanje kostelskih pešpoti. Mimo krošnjarja, črednika in matere, del le teh vodi skozi mali zgodovinski park na začetku vasi Vas. Sodeloval je tudi pri postavljanju obveščevalnih poučnih tabel, kar 36 jih je v občini, sodeloval z občino, z vsemi društvi v občini, sodeloval z drugimi turističnimi društvi v Sloveniji in kot kartograf v turistični zvezi Slovenije. Največkrat je bil ravno on vodilni človek, tista gonilna sila, ki je k delu prisilila tudi malo manj zagnane sodelavce društva. Brez Petra se Kostel ne bi tako prepoznavno predstavil preostalim Slovencem. Kostelske drobtine, knjiga, ki je doživela drugi ponatis, in jo čaka že tretji, v kateri je predstavil najznačilnejše kostelske jedi, je dobrodošlo darilo obiskovalcem Kostela. Enako dobro so bile sprete tudi druge publikacije in knjige, katerih avtor je. Kostelski biseri s popisom kulturnih in naravnih značilnosti kostelske pokrajine. Dregda, ki govori o nekdanjih časih, s pomočjo spominov kostelskih domačinov, Krošnjar v katerem beremo o kostelski posebnosti krošnarjenja, Korenine turizma z opisi prizadevanj domačinov in priseljencev za razvoj turizma v Kostelu; Kada se rakija pali, se žajfa, knjiga o kostelski rakiji in ,seveda, o ljudeh, ki jo palijo, poznajo in ohranjajo spomine na njeno uporabo za zdravje, veselje, primerna pa je tudi ob žalosti. O rakiji je treba povedati še to, da je Petrovo prizadevanje za uveljavitev blagovne znamke, Kostelske rakije, neprecenljivo. Priredil je tudi dve knjigi avtorja Antona Corla, Ukradeni čoln in Od Kostela do Bilpe. Vse to ogromno delo je opravil z veseljem, iz neke notranje nuje, ki ga je silila, da je pomagal, da je sodeloval, da je postavil kamenček v mozaik, lepšemu bogatejšemu svetu. Rad je imel Kostel in njegove ljudi. S svojim delom za Kostel je to dokazal in si s strani kostelskega turistično športnega društva njegovih članov zaslužil izkazano hvaležnost. Dobil je vsa društvena priznanja, priznanje turistične zveze Slovenije, priznanje za prostovoljstvo. Zodilo se nam bo, da nam bo čas brez njega pokazal, da smo ga še premalo cenili in spoštovali. In zgodilo se nam bo, da mu bomo spoštovanje izkazali znova z udejanjanjem še katere izmed mnogih njegovih nerealiziranih idej. Veliko je stvari, ki bi jih še lahko povedali o njem. Vsem nam bo ostal v spominu kot človek, ki je znal vedno v pravem trenutku najti pravo besedo. Njegove besede so bile skrbno izbrane, govorica gladka. Čutiti je bilo, da neskončno ljubi svojo domovino, naš slovenski jezik, da ima rad ljudi, da rad pomaga. Tudi zato ga bomo pogrešali, prav vsi s Turistično športnega društva Kostel.

Mirko Kaplja v imenu društva GEOSS

Dragi Peter, dragi prijatelj! Ko smo se v nedeljo zbrali v Geometričnem središču Slovenije, da bi praznovali tretji dan mednarodnega prijateljstva v zavezništvu – Vranov let v svobodo, in smo pričakovali tudi tebe, je med nas iznenada planila vest, da je za vedno nehalo biti tvoje plemenito srce. Pretreslo nas je. Beseda ni hotela iz ust. Zadrgnilo se je grlo, v prsih nas je tiščala bolečina ob spoznanju te dokončnosti. Geometrično središče, srce Slovenije, se je zavilo v črno. Žalovalo je za svojim očetom. Za očetom projekta Vače 81, projekta GEOSS. Pred več kot 30 leti – dragi Peter, sta se dobila z našim takratnim županom Jožetom Dernovškom – kasnejšim tvojim tesnim sodelavcem, oziroma – v vseh teh letih sta postala eno. In takrat sta govorila in premlevala govorice, ki so trdile, da je pri nas geometrično središče Slovenije, da je središče Slovenije. Ti si se lotil te naloge, preučil danosti tega območja in ustvaril izreden projekt, projekt Vače 81, projekt geometričnega središča Slovenije. Od takrat naprej si deloval in usmerjal vsa dejanja, za uresničevanje tvojega in našega projekta. Vse tvoje delo je dalo bogate rezultate. Vidni so na vsakem koraku, na širšem področju geometričnega središča. Na področju od Zagorice, rojstne vasi našega velikega matematika in kanonerja Jurija Vege, pa preko GEOSSa, Vač do Zasavske gore. Področje, ki poteka po obrobju občin: Dol, Moravče, Litija in Zagorje. Kamorkoli stopiš, naletiš na sledove tvojih prizadevanj, na rezultate tvojega dela; seveda, največje je geometrično središče Slovenije. 4. julija 1982 smo ga odkrili in na središčni kamen, poleg drugih podatkov, ki opredeljujejo središče Slovenije, napisali tiste znamenite Prešernove verze iz Zdravljice, ki so danes slovenska himna. Postavili smo povečano repliko vaške situle, ki jo strokovna literatura priznava za najlepšo in najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas; obeležje na Kleniku pa je eden najlepših spomenikov neke arheološke najdbe v svetu. Pa smo postavili spominske plošče raziskovalcu tega področja dr. Francetu Staretu pa najditelju Vaške situle – Ivanu Grilcu. Na tvojo pobudo smo ustvarili alejo umetnosti, na prazgodovinskih tleh Vač, ki poteka od Vač do povečane poustvaritve situle in ob tem še obnovili sušilnico lanu, odkupili rojstno hišo Matevža Ravnikarja in Antona Lajovca, jo preuredili v Dom GEOSS in v njem uredili zbirke: arheološko, o pomembnih Vačanih, geološko in druge. Uredili smo fosilno morsko obalo, ki dokazuje, da je bilo pred 13 mil. leti to področje pod morjem in še in še bi lahko našteval. Ob tem pa si snoval številne prireditve, ki so danes že tradicionalne: Slovenski kulturni praznik, Dan slovenske zastave, Dan GEOSS, Avto rally GEOSS in še bi lahko našteval. Ob tem pa si delal tudi na publicističnem področju. Pisal si v razne časopise, revije, pisal vodnike, zbiral govore ob slovenskih kulturnih praznikih, in jih izdal v posebni knjigi. Izdal si kronologijo nastajanja Geometričnega središča Slovenije in jo tudi že dvakrat dopolnil in še druge. Tvoje delo je prispevalo, da je danes Geometrično središče Slovenije zapisano v srcu skorajda vsakega Slovenca kot kraj združevanja, ne glede na vero, politično ali drugo pripadnost. Mnoge prireditve si konceptiral tako, da so vzpodbujale narodno zavest, plemenitost, sodelovanje, sožitje. Imele so in imajo globoko narodovo konotacijo. Vse to in še marsikaj si delal ob tem pa še, kot smo slišali, na gradu Bogenšperk osnoval geodetski muzej. Čudovita zbirka; spomnim se otvoritve: na njej je bil tudi takratni minister za okolje republike Avstrije. Pozorno si je ogledoval zbirko in priznal, da v Avstriji take zbirke ne premorejo. Pa kaj bi še govoril, o tem najbolje povedo besede, ki sta jih oblikovala skupaj s prijateljem Jožetom Dernovškom. Zapisala sta jih na prelomu tisočletja ob obisku GEOSSa: »Pomisli v GEOSSu postoj, je naš, je moj, je tvoj simbol za naš razvoj. Peter, velik človek si bil, veliko srce si imel, pogumen ustvarjalen in prijateljski. Nikoli nisi odnehal, tisoče in tisoče ur si vložil v realizacijo geometričnega središče Slovenije, tisoče in tisoče kilometrov si prevozil, ne da bi dobil kakršno koli kilometrino, pokončno si stal med nami. O, imeli smo ljudi, kakor v vrhu gore hrast, pa bi dodali: in jih imamo vedno manj, vedno bolj revni smo, vedno bolj sami. Dragi Peter ti boš ostal z nami, delali bomo in uresničevali bomo naprej tvoje zamisli s še večjo zagnanostjo. Na prvem upravnem odboru, ko te ni več bilo, smo soglasno sprejeli sklep, da naš praznik, dan GEOSS, ki je posvečen 16. juniju, ko je 1981, bil sprejet projekt Vače 81, oziroma projekt GEOSS in kasneje postal tudi praznik litijske občine imenujemo Dan GEOSS – Petrov dan. V imenu Društva GEOSS, številnih prijateljev geometričnega središča Slovenije, župana občine Litija in v svojem imenu izrekam ženi Štefki, sinu Zoranu, njegovi družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. Peter, počivaj v miru na tem griču spomina. Naj ti lahen veterc s teh hribov poje večno uspavanko. Peter, prinesli smo ti šopek rdečih slovenskih nageljnov, iz srca Slovenije, za velikega srčnega moža. Hvala ti za vse, kar si nam dal, dragi Peter.

Tomaž Banovec – bivši direktor zavoda za statistiko.

Prejšnjo nedeljo smo izvedeli, da je Peter umrl. Bolezni so bile njegove stalne spremljevalke, vendar nam je pokazal – kako se da živeti z njimi in pri tem biti visoko produktiven, prijazen in prijateljski. Poslavljamo se od izrednega, razgledanega, delavnega in razmišljujočega Petra, predvsem pa tudi od kolega in dragega prijatelja. Usoda ga je pripeljala v takratnem času obnove domovine iz revnih cerkljanskih strmin v Ljubljano. Z družino in vrstniki je poznal vse stiske in pomanjkanja tistega časa. Svoje celo življenje je dobro in zelo podrobno opisal tudi na zelo sodoben način. Tako kot takrat mnogim mladim ljudem, je bila tudi njemu usojena, bolje, bila je določena tehnična usmeritev, ki mu je določila šolo, ter poklic geometra. Želel pa je študirati slovenistiko in pisati. Želja in hrepenenje po tem ga nista nikoli zapustila. Trajno sta ga spremljali in zaznamovali njegovo plodno življenjsko pot. Postal je odličen geodet, s srcem in svojimi mislimi ter delom tudi kronist, raziskovalec, analitik, družboslovec, novinar in pisatelj. Uredil in izdelal je množico kart, publikacij, učbenikov, monografij in podobnih stvaritev. Soupravljal je takratni Geodetski zavod v tedanji gospodarski reformi. Takrat sredi šestdesetih, je odšlo veliko geodetskih kolegov v tujino, vendar tudi zaradi Petrovega prizadevanja so mnogi ostali doma. S Štefko – svojo strokovno kolegico - sta v tem času osnovala družino. V sedemdesetih letih se je srečal z nalogami v prostorskem planiranju in zbiranju in dokumentiranju podatkov v slovenskem prostoru in družbenem ter socialnem razvoju v njem. Izkušnje je pridobival in učil druge v Biroju SRS za regionalno prostorsko planiranje, kasneje Zavodu za družbeno planiranje, kjer so pod njegovim vodstvom izvajali tematske karte, programe ter tematsko kartografijo. Spet pa je bilo potrebno v šolo – ob delu so rekli takrat. Postal je geodetski inženir in kasneje še diplomirani univerzitetni ekonomist. To ga je vodilo v delo v gospodarskih združenjih in zbornicah, v profesionalno novinarstvo – vsaj začasno – kasneje spet v geodetsko javno službo in prostorsko informatiko. Kot prostorski informatik je deloval v Centru vlade za informatiko in še nekaterih drugih inštitucijah in na koncu spet v Republiški geodetski upravi. Vseskozi je deloval v geodetskih in drugih društvih, samoupravnih interesnih in lokalnih skupnostih, veliko tudi na širših domoljubnih projektih. Vmes pa je pisal, dokumentiral, komentiral in vedno znova organiziral ljudi za nove naloge. Danes, ko preko računalnika pogledamo tri izvrstne karte cele države in določimo lego, koordinate stavbe in parcele, večina uporabnikov teh omrežij ne ve, da smo geodeti in statistiki marsikje s Petrom delali v času, ko ni bilo opreme in smo določali koordinate na klasični način.

Bil je dober in ploden profesionalen novinar in velikokrat je na določene pojave opozoril slovensko javnost s svojimi opažanji, opozorili in predlogi. Večkrat je bil tudi nerazumljen in včasih zaradi tega nesrečen in potrt.

Za njim žalujemo geodeti, prostorski planerji, dokumentalisti, informatiki; žalujejo mnoga društva in tudi pomembne državne institucije. Omenim naj tudi žalost njegovih junijskih geodetski kolegov in prijateljev, ki smo se družili vsak junij v Ratečah. Letos Petra ni bilo med nas, opravičil se je. »Nič hudega ni«, je dejal kasneje po telefonu, »samo nekam slabo se počutim in s Štefko greva spet kmalu v Potok.« Vseeno smo se bali zanj.

Spoštovani žalni zbor, Štefka, Zoran, vnuki in cela družina. V slovenski narodni državi imate svoje geometijsko središče, imate geodetsko zbirko in z njo spomine na Valvasorja na Bogenšperku, enega vsebinsko najboljših prostorskih ali geografskih informacijskih sistemov na svetu, ima spoštovanja vredno tematsko in drugo kartografijo in dobre grafične opreme knjig ter predstavitve. Marsičesa tega ne bi bilo ali bi dobili mnogo pozneje, če med nami ne bi živel in ustvarjal naš Peter Svetik. To je dobro in temeljito opisano v Petrovih, v spletu informatiziranih zapisih. Velik del svojega življenja je prebil v čudoviti kostelski pokrajini. Tudi tu je pustil pomembne sledi. Pomagal je pri njenem odpiranju in uveljavljanju. Ljubil je svojo drugo domačijo, z veseljem je govoril o njenem napredku in z veliko žalostjo tudi o zaraščanju tega čudovitega konca domovine. Petru ni bilo žal poti in truda, za noben zaraščen in zapuščen laz.

Ne bomo dovolili, da se njegove poti in plodna polja ponovno zarastejo. Dragi Peter hvaležni smo ti za vse. Ostal boš z nami. Sožalje tebi, Štefka in Zoran in vnukom in sorodnikom.

Govornik je bil tudi njegov prijatelj igralec Jože Logar.

Ko bo govor pripravljen, ga bom objavil. Vendar je bil govor g. Jožeta Logarja izveden v času, ko so mimo vozili motoristi z zelo glasnimi motorji, tako, da ga ni bilo mogoče slišati. Govoril pa je tudi ob grobu brez ozvočenja. Mi je pa g. Logar obljubil, da mi ga bo poslal.