Glasilo občine Litija – OBČAN,  avgust 2011                                                       IZVORNA STRAN

VRANA

Naslov ne pomeni ene same vrane, ampak je to dvojina od besede VRAN (dva vrana ali VRANA). Vran pa je vranji samec in ne krokar, kakor nekateri mislijo. Na sliki 1,3 in 4 sta dva Vrana.  To sta: Ernest Večko in njegov popolnoma slepi prijatelj Borko Kregar iz Celja. To sta prva človeka, ki sta v enem zamahu, od 4. do 14. julija, prehodila razdaljo 280 km, kar je:

-       pot, ki jo vran preleti v enem dnevu,

-       pot od Ožbalta do partizanskega letališča pri Metliki,

-       pot, ki jo je prehodilo poleti 1944  več kot 100 ujetnikov, zavezniških vojakov, ki so bili zaprti v nemškem lagerju v Mariboru ( Stalag XVIII-D ali Stalag 18-D ) in so takrat sodelovali pri največjem popolnoma uspelem pobegu iz Tretjega rajha. Seveda pa brez pomoči partizanov ali brez domačinov, Slovencev, ki so jim na poti ponudili svoje domačije, da so lahko prespali, se nahranili in se odpočili, ne bi šlo.

 

 

 

   

 

- Pot, ki bo v kratkem zaživela in se imenuje MEDNARODNA SPOMINSKA POT ZAVEZNIŠTVA  E- VRAN (sl.2).

Pot, ki je opisana v knjigi ujetnika in soorganizatorja pobega Ralpha Churchesa: Vranov let v svobodo (5 €). Leta 2017 bo gospod Ralph F.Churches  (vojaško ime – Crow) star 100 let in živi v Avstraliji, ko njegovih soborcev že davno ni več.

Borko in Ernest sta - podobno kot leta 1944 - spala na senikih pri dobrih ljudeh. Ko sta prišla na GEOSS sva skupaj s predsednikom  ZSČ Litija in Šmartno pri Litiji Ladom Muzgom pri Vrabcu sprejela pohodnika (sl. 3). Na GEOSS-u smo, seveda, po protokolu - čarali. Potem ju je Lado spremil do spomenika v Hotiču.  Partizansko prenočišče smo našli pri najbližji hiši, pri zakoncih Juvan, Zg. Hotič 33 (sl.4). Na svojo željo sta popotnika izbrala za spanje verando, ker nikakor nista hotela spati v postelji. Za večerjo jima je Angelca  skuhala polento, mož Ivan pa je povedal, da so imeli - kot nekateri drugi kmetje -  tudi oni svojo zemljo na obeh straneh Save. Potem so seno naložili na rečni čoln, ga pripeljali do »spine« (sipine, prodišča – otočka sredi reke) in ga razložili. Potem so čoln privlekli na drugo stran »spine« in seno spet naložili, ker je bila reka tam pač najmanj nevarna za prehod. Nekateri so pa s konji vozili seno vse do mosta v Litiji in potem nazaj v Hotič. Ker je bilo do mosta daleč, je pač marsikdo imel čoln za lastne potrebe in prijatelje, ker je na drugi strani Save marsikdo imel službo v Apnenci.

 

 

Ivanov oče je bil tudi čolnar. Angelčin skrbnik (ker je zgodaj izgubila starše) pa je bil Martin Smrkolj – čolnar, ki je leta 1944 čolnaril in prevažal  pobegle ujetnike čez Savo.

Za zajtrk je prijazna gospodinja Angelca postregla s kavo in kruhom in pohodnika sta jo mahnila do mostu v Kresnicah ter naprej po Dolenjski. Tu sta se jima pridružila še dva ruška pohodnika (Ivan Svenšek in Marko Praprotnik), ki sta pot do Save že prehodila. Tako so pri letalu, kjer je nekoč bilo letališče, metliški funkcionarji ob častnem sprejemu, jedači in pijači počastili kar štiri zagnane pohodnike (sl. 5). 

 

 

Teh dogodkov se bomo spet spominjali:

V soboto, 20. avgusta 2011, ob 11.00, v Ožbaltu na železniški postaji (Mesto pobega). Slavnostni govornik bo Tone Partljič.

 

V nedeljo,  11. septembra, ob 14.00, na GEOSS-u. Prireditev se imenuje Mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu – Vranov let v svobodo in izhaja iz vzora mednarodnega  prijateljstva in človeškosti, s katerima so naši ljudje – »majhni po številu in veliki po srcu« – pomagali ujetnikom na poti do svobode. Spregovoril nam bo edini še živeči partizan in Litijan, ki je sodeloval pri prehodu preko Save - geodet Vili Kos.

Pred tem bo svečan odhod izpred spomenika v Hotiču (pod Juvanovo hišo) - pohod na proslavo na GEOSS-u,  ob 12.00, po poti Vranovega leta.

 

V soboto, 8. oktobra 2011 pri letalu (sl. 5) v Otoku pri Metliki, ob 10.30, od koder so rešeni zavezniški vojaki odpotovali v že osvobojeno Italijo. 

 

Se vidimo na prireditvah in na pohodu! Rad nas imam!                    Zvonček Norček

 

Zvonimir Kolenc

Vače 12

1252 Vače

01 8976 680

041 896 632

zvonimir.kolenc@guest.arnes.si

 

WIKIPEDIA  in Vranov let

 

OBČAN - Glasilo Občine Litija  - avgust 2009

 

POBUDA ZA VSE DOGODKE – VRANOV LET

 

Eduard Vedernjak: Projekt – Vranov let

 

Govor, ki ga je imel avtor projekta Vranov let  g. Eduard Vedernjak ob prvi prireditvi na GEOSSu  septembra 2009

 

Večer, 1972

 

Peter Svetik: Književni listi, Vranov let v svobodo 

 

Društvo Domicilnega odbora KV NOV Slovenije

 

Članek v Večeru

 

Članek v Delu  à  str.4 Stanovnik v Geossu o ohranitvi planeta in revoluciji

 

Vili Kos: Partizanski koridor

  

Spletna stran društva GEOSS o projektu Vranov let

  

ABC1 – Avstraljska televizija

 

Anka Kolenc: Vranov let – Občan oktober 2009

 

Eduard Vedernjak: Evropska obhodna pot E- VRAN,  SVOBODNA MISEL,  11. december 2009   (ORIGINAL)

 

Novice iz Občine Litija, Avgust 2010: SPLAVAR, BRODNIK, BRODAR, ČOLNAR IN GRB

 

Bližnjica do:  RADIO MARIBOR -  RAZGLEDI – »VRANOV LET...« , 28.8.2010