SPLETNE STRANI:

 Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali  

Objavljeno v Občanu – NOVICE IZ OBČINE LITIJA – 2008, leto 10

Iz knjige: BRILEJ, Martin, Litijski obrazi, Litija: Aco, 2008, str. 217-219

 Cena knjige je 35 z DDV. Kupite jo lahko v Tiskarni ACO v Litiji, Cesta Dušana Kvedra 39 ali naročite po telefonu 01-698-38-43 oziroma e-pošti tiskarna.aco@siol.net . Knjiga se prodaja tudi v TC MARKET (nasproti bencinske črpalke OMV) v Litiji.

Tit

STRMLJAN

 

(1861-1943)

 

Starinokop

 

Nad Vačami in v okolici je bila od 8. stoletja pred našim Štetjem naprej velika in močna prazgodovinska naselbina. Največja je bila na Kroni. Na tem območju so kasneje, ko je naselbina že zdavnaj propadla, našli imenitne izkopanine. Domačini so te predele dobro poznali in sodelovali pri izkopavanju. Eden najboljših poznavalcev izkopanin je bil tudi Tit Strmljan, domačin z Vač, kmet in starinokop, rojen 4. januarja 1861. Pri izkopavanju je sodeloval tudi z arheologom Walterjem Schmidom, ki je veliko izko­paval v letih 1931-1934, veliko pa je raziskoval tudi sam. S prvimi izkopavanji v okolici Vač so pričeli v drugi polovici 19. stoletja, prve predmete pa so izkopali vaški učitelj Peruzzi in tamkajšnji prebivalci. Največja izkopavanja so bila v letih 1878 do 1883, ko so izkopavali ljubljanski muzej, dunajska aka­demija znanosti in knez Windischgratz. V letih 1905 do 1913 pa je obsežna izkopavanja vodila Vojvodina Mecklenburška. Tudi njej je pomagal Tit Strmljan, saj je dobro obvladal nemški jezik, ker je tri leta služil v cesarski vojski na Dunaju. Večina njenih dragocenih predmetov z Vač je končala v tujini. Zbirko vaških izkopanin je hranila na gradu Bogenšperk, po prvi svetovni vojni leta 1918 pa so prišle pod sekvester Narodnega muzeja v Ljubljani. Ko je bil sekvester leta 1929 ukinjen, je njena hčer Maria Antoniette z dovoljenjem kralja Aleksandra dragocenosti odpe­ljala v tujino in dražba izkopanin je bila 19. januarja 1934 v  Zürichu. Večino dragocenosti je odkupil Peabody Museum iz Harvarda, manjši del pa v Ashmolean muzej v Oxfordu.

Ko je Tit Strmljan prišel s služenja vojske na Du­naju, je na Vačah opravljal pomembna dela. Poleg izkopavanja starin, je bil tudi vodja hranilnice na Vačah, občinski odbornik, cestni nadzornik, član šolskega od-

Potomci Tita Strmljana danes živijo na Mačkovcu nad Vačami, kjer je živel tudi Tit. Na posnetku ob znameniti grajski kamniti mizi z gradu Katzenberg, ki je v 14. stoletju stal na Mačkovcu nad Vačami so potomci Tita Strmljana, z leve: pravnuk Silvo Strmljan ml., pra, pra vnuk Matej Strmljan in vnuk Silvo Strmljan st.

Bojevnik z Vač, ki ga je na Lestini pod Krono, našel Tit Strmljan

Tit Strmljan okrog leta 1930 v Stični, na sestanku občinskih odbornikov. Drugi z leve v zadnji vrsti je vaški župan Jakob Kimovec, Strmjan pa stoji skrajno desno.

 

odbora, ključar v cerkvi sv. Andreja in ljudski živinozdravnik. Zbiral je tudi denar za nove zvonove v vaški cerkvi, sam pa je daroval 2 tisoč kron.

V okolici Vač je bilo izkopanih čez. 2.000 grobov iz, železne dobe, kar Vače uvršča med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi. Tudi pripadajoča naselbina je bila med največjimi takratnimi nasel­binami  oz. gradišči. Razprostirala se je na Zgornji in Spodnji Kroni ter Slemšku in je merila okrog 11 hektarjev.

Tit Strmljan je bil ugleden mož, med ljudmi spoštovan in upoštevan, zato se domačiji, kjer živijo Strmljanovi potomci, še danes reče pri Titk.

 

Umrl je na Vačah, aprila 1943.

 

Tit Strmljan je znan predvsem po tem, da je leta 1927, skupaj s svojimi pomočniki, izko­pal na Lestini grob, ki je vseboval bogate do­datke. Najznamenitejši je bil bojevnik z Vač. To je najlepši primerek kipca te vrste iz praz­godovinskega obdobja.