Zaradi
preobilice člankov v aprilu 2013 ni bilo moje kolumne. Novembra 2011 pa sem
napisal dva članka, objaviti sem pa smel samo enega. Drugega objavljam tu na
spletu!
TORKLA
- Ja pravilno – spredaj ne sme biti črke š. Beseda pomeni
mlin, ki s pritiskom melje olive iz katerih potem stisnejo oljčno ali olivno olje.
Ko smo z Društvom žena in deklet z Vač šli na Primorko, smo se ustavili Tonini
hiši, kjer je še tak mlin (sl.1 in 1a), ki ga je
vrtela vprežena žival. Spet smo lahko ugotovili, da imamo s Primorsko poleg
(fosilne) obale še nekaj skupnega. Velik valjast preklan kamen pod povečano
poustvaritvijo situle z Vač je pripeljan s primorske in je kamen, ki drobi
zrele olive - bistven sestavni del torkle (sl.2)
- Ker smo potovali natančno za martinovo
smo v gostilni v Škocjanu bili prijetno presenečeni. Ravno prejšnjo noč je v
tej gostilni prepevala Žlandrova Mojca s Podbukve, ki je tudi nam zapela, skupaj s svojim možem slovenskim talentom, ki
nam je igral na kravje zvonce. Težko smo
se poslovili in hudo nam je bilo, da so na programu našega izleta še druge
stvari. Dobili smo najčudovitejši zajtrk in najtoplejši sprejem sploh. V koloni
smo nekam žalostno odplesali v avtobus (sl.3). Ali veste, da so našli v Škocjanu tudi
situlo. Na njej piše po venetsko Osti jarej (sl.4) – ali po slovensko Ostani mlad – zdrav(jaro žito = mlado žito). Danes rečemo Na zdravje in pogosto
se še pozdravljamo z OJ – kar je okrajšava za venetski pozdrav.
- V Hrastoljah smo si ogledali
kamnito cerkvico, kjer freske prikazujejo celo Sveto pismo – staro zavezo.
Takrat pač niso znali brati. Poleg tega pa je na steni narisan tudi mrtvaški
ples. Ta naj bi prikazoval, da smrt pač ne dela protekcije
in vzame tako otroka, berača, plemiča, trgovca (sl. 5) . In vendar se da po
sliki natančno ugotoviti, da temu ni tako, da je med plesalci le ena sama
ženska. Zdaj vem zakaj moški umiramo mlajši in smo torej ogroženi.
- V Strunjanu smo bili na Prazniku kakijev, kjer smo seveda
najedli sladkih sadežev in jih nekaj
odnesli s seboj, saj so bili 4x cenejši, kot v trgovini. Sem pa pogrešal divjo
sorto kakijev, ki raste po zapuščenih sadovnjakih na Primorskem. Sadež je
nekoliko manjši, vendar sladek in na sredini ima koščico. (sl.6)
- Predno smo sedli k poznemu
kosilu ali večerji smo si ogledali vinsko klet in prostor, kjer zori kraški
pršut. (sl.7).
- V gostilni Grča v Štanjelu pa smo se spet srečali z vaško
znamenitostjo. Tam je bila vitrina, v kateri je Oskar Kogoj razstavljal svoje
izdelke - tudi znamenitega konja s
situle z Vač, ki ga imamo tudi v osebni izkaznici. Veliki kip tega konja stoji
v World Trade centru v
Ljubljani, pred knjižnico na glavnem trgu v Sloven
Gradcu in pred palačo OZN v New Yorku, itd.(sl.8) Članek o Oskarju Kogoju.
Ob harmoniki, kitari in ubranem petju veselih popotnikov z
Vač smo na avtobusu celo pot domov
plesali (sl. 9). Bil je žur – ni kaj.
- Zvonček Norček