Objavljeno v Občanu (Glasilo občine Litija) oktober, 2014

   IZVORNA STRAN

 

KDO JE ZMAGOVALEC V DRUGI SVETOVNI VOJNI?

 

Po članku v New York Timesu smo Slovenci edini narod na svetu, ki tega ne vemo. Mislimo, da je bil zmagovalec tisti, ki je preživel, ne glede na to, če je sodeloval z okupatorjem in bil belček, domobranec, esesovec, ustaš ali četnik - pa še kakšen.  Kaže pa, da so poraženci partizani, ker so po vojni nekateri pobijali okupatorjeve sodelavce, kar je seveda kriminalno dejanje najhujše sorte.  Kdo ve kaj bi bilo, če bi zmagal tretji rajh s Hitlerjem na čelu s svojimi pomagači, če so jih že med vojno toliko pobili – največ v koncentracijskih taboriščih. Zato nasvet: Če med vojno nisi bil na pravi strani in si bil poraženec, potem beži, kolikor daleč  lahko. Kajti zmagovalec ima zelo preprosto filozofijo: » Nasprotnik premaganec je kriv, ker so mi ubili očeta ali odpeljali sosede v koncentracijsko taborišče, itd. Zato moram to preprečiti tako, da pobijem čim več teh ljudi, ki so vzrok za smrt mojih dragih.« To je zakon divjega zahoda. Tu v Evropi pa je bilo po vojni še veliko bolj divje in evforično. To je pač stopnja razvoja nekega naroda. Zato ne pozabimo na strahote vojne in po njej - pa imejmo se še naprej radi. Bog je pač vsem dal najbolj pametno pamet a vsakomur drugačno, originalno.

Spomnimo se umrlih in odpustimo jim zmote, saj tudi sami živimo v zmotah. Zmota je dobra samo zato, ker nas uči, kaj je narobe. Zvedel sem, da tako filozofirajo Avstrijci: »Bili smo na napačni strani in občudujemo nasprotnike, ki jim je uspelo nas premagati. Zmagala je pravica in občudujemo partizane, ki so si upali upreti podivjani sili, ko je zgledalo vse totalno brezupno«. Avstrijca Barbara in Mathias Hammer kar vsako leto prideta na Vranov let (sl.) in občudujeta našo ljubezen in junaštvo. Mi pa občudujemo njuno, ker si upata – saj njuni predniki niso bili takrat na pravi strani.

Zato na vse svete ne pozabimo na vsebino grobov! Iztrgajmo pozabi, kdo je v grobu in kaj se je zgodilo, da je moral umreti, da se slučajno ne bi ponovilo.

Jaz sem se napotil v hišo, kjer poznajo zgodovino zelo dobro, saj je bil marsikdo med njimi udeleženec druge svetovne vojne. To je dom naših dedkov in babic – Dom Tisje in nov Socialno varstveni center v Litiji. Tako sem od njih zvedel, kaj skrivajo spomeniki na območju Vač.

O vsakem spomeniku posebej lahko preberete na http://www.vace.si/spomeniki.htm

Če se bo še enkrat zgodilo, potem najprej izženimo nasilneža, kasneje pa se pogovorimo – brez streljanja. Tako je bilo pri Francozih.

O ko bi vedeli kako zelo nas imam rad in nikoli več vojne, nikoli več največje možne neumnosti na svetu!           Zvonček Norček