Držinsko gledališče Kolenc

 Vače

 Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

 

 

 

HIŠE NA VAČAH IN NJIH PREBIVALCI

S STANJEM 31. 12. 1978.

 

Predgovor prepisovalca:

Sem Zvonimir Kolenc in prepisal sem knjižico našega dragega župnika Valentina Benedika z naslovom »Hiše na Vačah in njih prebivalci« (Ciklostil ne omogoča enostavnega skeniranja in popravljanja.)

Gospod župnik je opravil dolgočasno delo prepisovanja podatkov iz ročnih zapiskov v župnišču (statusi), marsikaj  pa je zvedel od domačinov. To je bil čas, ko še ni bilo takih hitrih sprememb, kot so sedaj. V pogovoru z njim sem takrat izvedel, da si želi, da bi ti podatki prišli prav tudi vsem tistim, ki iščejo svoje korenine. Takrat še ni bilo interneta in na Vačah je bilo samo 10 telefonov, ki so bili uporabni samo dopoldne, ko je delovala pošta.

Med prepisovanjem sem ugotovil, da je gospod župnik napravil kar nekaj napak, ker pač statusi niso 100 % zanesljivi (prečrtane strani - imena, strgani ali zamazani listi,  itd.) in zaradi napornega tipkanja za ciklostilno razmnoževanje, ki ne omogoča enostavnega popravljanja napak, ki se vrinejo. Vendar pa so podatki neprecenljive vrednosti za vse, ki bi proučevali našo preteklost in iskali svoj izvor.

 

 

Ob 100 letnici rojstva Valentina Benedika,  sem se odločil, da prepišem to njegovo delo in tako počastim njegov trud. Zdaj bo vsak, katerega prednik je kdaj zapustil Vače, če bo poznal vsaj nekaj podatkov,  lahko še lažje poiskal svoj izvor. 

                                                                                                                                             Zvonimir Kolenc       Vače, 18.2.2007

 

 

 

Vače l. 1979

 

Izdal in razmnožil župnijski urad na Vačah (Benedik Valentin, Vače)

 

Uvod

 

Na Vačah je marsikaj vredno spomina in zdelo se mi je prav, da to zberem in napišem, da se ohrani tudi poznejšim rodovom. Nagib za to so mi dali statusi, iz katerih je večina podatkov. Kar pa tiče hiš, sem največ podatkov dobil od lastnikov samih, nekaj pa tudi iz lastnega opazovanja in dognanja.

 

Posebno mnogo podatkov pa mi je dal Karel Jurjevec, ki od vseh Vače še najbolj pozna in se mu za njegove podatke lepo zahvaljujem.

 

Pri vsaki hiši je označeno, koliko ima dotična hiša stanovalcev. Če vse številke seštejemo, dobimo vsoto, ki pomeni, da so Vače dne. 31. 12. 1978. imele 195 prebivalcev.

 

Dodam naj še to, da je leta 1857. prišlo na eno hišo 6 stanovalcev, ob koncu leta 1978. pa malenkost več kot tri. In če primerjamo še hiše??

 

Vače sem vzel v tistem obsegu kot so ga imele nekoč kot trg, torej brez Loščarja in Mačkovca. Iz tega sledi, da je delo namenjeno predvsem Vačanom, pa tudi drugi farani bodo verjetno radi segli po tej knjigi, saj so v pogostih stikih z Vačani in Vačami.

 

Nekaj splošnih podatkov in pojasnil.

 

Statusi, so knjige, v katere župnik vpisuje osebne podatke župljanov. Krst, 1.obh., birmo, poroko in smrt. V starih statusih so samo krsti, poroke in smrti. Točno ime je status animarum, kar pomeni dobesedno stanje duš. Pravzaprav pa je to stanje družin z zgoraj omenjenimi podatki. V statusu ima vsaka družina svojo stran. Na vrhu je hišna številka, spodaj pa oče, mati in otroci s podatki.

 

Naš župnijski arhiv ima tri statuse. Prvega je začel pisati Matevž Kristan, župnik, ki je zidal sedanjo cerkev. Že preje je bil tu za kaplana (1816-1818). Nabavil je eno knjigo, ki obsega vse župnije. Naslednja dva statusa pa imata po dve knjigi, ker je bila fara za en status prevelika. Tedaj sta spadala pod Vače še Zg. Log in Gradec. Kristan je vpisal podatke tedaj živečih župljanov tudi za nazaj. Najstarejši podatek je iz leta 1744. On je vpisoval podatke takorekoč do svoje smrti. Umrl je l. 1865. Pokopan je na Vačah na sprednji strani pokopališke kapelice. Imel je zelo lepo in razločno pisavo in to je bilo morda tudi nagib, da se je lotil tega dela. V ta status so vpisovali podatke tudi še njegovi nasledniki, dokler ni l. 1888 začel župnik Poč pisati novega statusa, ki je obsegal dve knjigi. Tudi on je imel lepo pisavo.

 

Tretji status, tudi v dveh knjigah, pa je začel pisati l. 1928 župnik Rihar po 6.letu svojega službovanja. Iz prejšnjega statusa je prepisal vse še živeče osebe in potem sproti vpisoval vsak krst, poroko itd. Ta status je še sedaj v rabi. Težko ali celo nemogoče pa je bilo ugotoviti kdo je lastnik in kdo samo najemnik.

 

Prebivalstvo

 

Vače so imele v prejšnjih časih veliko več prebivalcev kot danes. Na podlagi statusov bi se dalo za vsak čas ugotoviti točno število prebivalcev. Ker je Kristan na platnicah svojega statusa napisal stanje prebivalcev po vaseh, naj radi primerjave navedem še jaz njegove podatke, podatke iz leta 1961. in leta 1978.

 

Kraj

1831

1857

1961

1978

Vače

 266

 302

 188

 195

Ržišče

 142

 150

  45

  48

Slivna

 217

 200

  85

  95

Gora

 185

 184

 131

 104

Kandrše

 175

 164

 131

 147

Klenik

  88

  98

  55

   56

Potok

   90

  114

  45

   57

Široka set

   52 

   45

   28

   26

Laze

  136

  151

   38

   39

Zahrib

  69

   82

   45

   38

Konj

  149

  122

   41

   25

Podbukovje

 

 

   39

   34

Mala sela

 

 

   61

    42

Cirkuše, Zahrib

 

 

   45

    38

Mačkovec

 

 

   15

    13

Bukovica

 

 

   17

     8

Boltija

 

 

   43

    27 

 

1569

 1612

1052

 992

 

V primerjavi z letom 1857. je prebivalstvo na Vačah in v Župniji nazadovalo približno za 40%. Popolno primerjavo pa je težko napraviti razen za Vače in še par drugih krajev, ker ne vemo, kaj je spadalo pod Ržišče, Slivno, Laze in Konj, da so številke tako nenavadno visoke v primerjavi z današnjimi, zlasti je to čudno za Laze pri kateri navaja večje število kot ima danes cela soseska.

 

Sicer pa gre tu predvsem za Vače in tu ni nobene nejasnosti.

 

Otroci

 

Že na prvi pogled se vidi iz statusa, da so Vačani nekdaj radi imeli otroke. Pred malo manj kot sto leti, je bilo na Vačah istočasno kar deset družin, ki so imele po devet in več otrok, povprečno po 11. Devet takih družin je imelo več otrok kot danes cele Vače.

Naj navedem nekaj teh družin:

Družina

Št. otrok

V letih

Pri Rebršku

14

1893-1913 v 20 letih

Pri Boltetu

13

1901-1921 v 20 letih

Pri Matetu

13

1908-1925 v 17 letih

Pri Mačku

16

1855-1906 od dveh mater

Pri Koterbinu

12

1870-1917 v 21 letih

Pri Klincu

11

1881-1902 v 21 letih

Pri Trelku

10

1876-1896 v 20 letih

Pri Ilašu

10

1890-1909 v 19 letih

Pri Lajevicu

10

1878-1894 v 16 letih

Pri Kristanu

9

1876-1892 v 16 letih

Pri Basistu

9

1874-1895 v 21 letih

Pri Zarniku

9

1869-1894 v 25 letih

 

Pri Mačku, pozneje Kristanu, sta imela Marko Zarnik in Terezija Žerko v 25 letih 14 otrok v letih 1829-1854. Pri Mačku pa (h.št. 49) je bila prva hči stara 51 let, ko se je zadnja šele rodila. Čeprav sta bili polsestri, je razlika vendarle izredna. V novejšem času je imel Jurjevec Karel 10 otrok, Klinc Milan pa 9.

Čeprav sem imel na razpolago kar tri statuse, delo ni bilo lahko. Pri večjih družinah je bilo nekaj otrok vpisanih v prejšnjem statusu, nekaj pa v naslednjem. Velike spremembe so nastale s selitvami ter porokami in le z datumi rojstev sem mogel ponekod ugotoviti, za katero osebo gre.

 

Poseben problem na Vačah so bili tržaški otroci

Med leti 1810-1860 je bilo samo na Vačah kar 28 tržaških otrok.  Celo take družine, ki so imele po več svojih otrok, so vzele še kakega tržaškega za svojega. Ne katere otroke so adoptirali (posinovili oz. pohčerili) nekateri pa so ohranili svoj rodbinski priimek. Odtod  pri nas italijanski priimki: Biaggio, Garantini, Tori.

V župnišču sem našel listino v nemškem jeziku, ki se nekoliko okrajšano glasi tako-le:

Certifikat

Direkcija za najdenčke v Trstu potrjuje, da je najdenka Marija Paušič, vpisana pod štev. 437, rojena 18.8.1858. in krščena 19.8.1858. potem, ko je izpolnila 10 let, bila izročena krušnim starišem Antonu in Heleni Juvan na Vačah št. 8 ( pri Matijevicu) in s tem izstopila iz državnega vzgojevališča in ostane v privatni oskrbi. Datum, 17.8.1868.

O najdenčkih piše tudi dr. Mal v Zgodovini slovenskega naroda:"V slovenske kraje je prišlo vse polno najdenčkov, ki so jih njihovi starši zapustili ali kje odložili. Te so vzgajali v najdenišnicah na občinske in državne stroške. Še več nekoliko starejših pa so oddali na deželi v reje ka poštenim kmečkim družinam, ki so jih rade sprejemale, ker jim je bila s tem dana možnost, da so s tem rešili svoje sinove težke vojaške službe, katero so namesto domačih sinov morali prevzeti najdenčki. Tu so mnogi ostali, še potem, ko so že davno odrasli. Postali so občinski pastirji, dninarji, hlapci ali pa so se oprijeli kakšne obrti. Župniki in ubožni očetje pa so morali paziti, da niso z najdenčki grdo ravnali.. Ko je tak nekdanji najdenček dosegel 22 let, se je mogel s svojimi redniki pogoditi in ostati pri njih ali pa iti s trebuhom za kruhom. Taka najdišnica je bila tudi v Ljubljani in zanimivo je to, da je bilo od tam le par najdenčkov.

        

         Nezakonski otroci

Teh je bilo tudi zelo veliko, kar je delno tudi razumljivo. Če je bilo veliko otrok je bilo tudi veliko fantov in deklet, ki niso imeli možnosti se poročiti, ker ni bilo možno dobiti ne službe ne stanovanja. S tem pa ni rečeno, da je bila morala slabša kot sedaj. Rekel bi skoro obratno. Takrat so dekleta otrokom življenja dajale, moderne matere pa jim ga jemljejo.

Pri tako številnih družinah, skromnih hišah, zemlje pa nič več kot je sedaj, ni čudno, če je vladala revščina. Zato so se mnogi izselili v Ameriko. To je bila edina možnost, da so si pomagali iz revščine. Izselili so se ne samo poedinci ampak tudi cele družine.

 

         Priimki, hišni in rodbinski.

Po stari navadi je vsaka hiša imela poleg rodbinskega tudi hišni priimek. Če je hiša dobila priimek po neki osebi, se je ta običajno spremenil z nastopom novega gospodarja. Če pa je priimek nastal iz kakega drugega razloga, se je priimek ohranil.

Naj navedem nekaj hiš, pri katerih se zadnjih 200 let hišni priimek ni nič spremenil. Matijevec, Glažar, Trelk, Basist, Gašpere, Hribar, Čurn, Bušel, Mate, Zajc, Maček.

Še nekaj rodb. priimkov iz starih listin: Najstarejši v listinah je Breznik, 1421, nato pa Kožel 1505, Krznar 1543, Žibert 1520, Hribar 1531, Železnik 1543, Lovše 1591.

Še par priimkov iz prve krstne knjige med leti 1621-1630: Klinc, Mohar,  Klobučič, Jerman, Juvan, in Vidergar.

Ni pa niti ene hiše, kjer se zadnjih 200 let ni spremenil ne en, ne drugi priimek kot npr. na Kleniku, pri Škrletu, kjer je že dvesto let hišni priimek Škrle in rodbinski priimek Cvetežar.

Hišne številke so na Vačah uvedli v avgustu leta 1770. Od tedaj naprej ima krstna knjiga pri bivališču navedeno tudi hišno številko.

Zapovrstni red hišnih številk je bil od tedaj, ko so številke uvedli pa do konca druge svetovne vojne nespremenjen. Štetje se je začelo z župniščem in končalo pri Koraču. Sedaj pa je delno obratno, ker se pri Koraču začne, konča pa se pri starih hišah pri Čartancu. Pa tudi sedanje štetje bo v dolgem času treba spremeniti, ker so nekatere hiše s sosednjimi številkami daleč narazen.

 

         Stare hiše,

Ki jih ni več, pa jih stari status še omenja.

 

Št.7  Beneficijska hiša.

Katarina Isenhaus, sestra tedanjega župnika Antona, ki je leta 1747 ustanovil beneficij še za enega duhovnika, je dala postaviti beneficijsko hišo, ki je bila krita s slamo. Po letu 1860 je bila beneficijska služba združena z drugo kaplansko službo in beneficiat se je preselil v kaplansko stanovanje poleg šole. Hišo so potem dali v najem.

Stari status omenja kot stanovalce Urbana Tratnika z ženo Uršulo in dvema hčerama. Nazadnje je v njej stanoval čevljar Lovrek.

Hiša je leta 1938 pogorela, tedaj kot pri »Žnidarju«, na drugi strani ceste. Od hiše so ostali le še malenkostni sledovi v desnem zgornjem kotu beneficijskega vrta.

Prvi beneficiat je bil Leopold Jurij Planques, ki je pokopan v kripti žup. Cerkve. V tej hiši so stanovali samo štirje beneficiati. Po letu 1860 so se preselili v kaplanijo.

 

h.št. 10        Žnidar

Te hiše ni več, ker je leta 1938. Pogorela. Stala je nasproti beneficijske hiše. Ob mojem prihodu na Vače je bilo še nekaj razvalin.

Najstarejša v statusu navedena sta:

         Anton Dobravec, 1756-1835.

         in hči Marija, 1780-1856.

Iz naslednjih statusov so:

         sin Jože Dobravec, 1784-1861.

         ž. Marija Cirar,  1785-1861.      3 otr.

 

Hišo je kupil

         Jurij Poterbin, 1849

         ž. Magdalena Bistan 1855- Odšla sta v Ameriko.

 

Od poterbina je hišo kupil l. 1929. Jernej Končar, ki jo je potem prodal svojemu svaku Jožetu Klincu, ki se je po požaru preselil k Žibertu, kjer je bila doma njegova žena.

 

h.št. 14        Kaplanija

 

in stara šola sta imeli skupno streho in tudi zemljišče na katerem je stala stara šola je bilo cerkveno.

Kaplansko mesto je ustanovil l. 1473 Andrej Apfalterer, gospodar litijske graščine. Seveda ni zasigural samo dohodkov, ampak je postavil tudi hišo za stanovanje, t.j. za kaplanijo.

Ob velikem požaru 1834 je pogorela in l. 1838 so postavili novo, ki pa je dočakala komaj 65 let.

V času okupacije je bila v kaplaniji orožniška postaja. Ko so 12.7.1944 partizani po poštarju poslali komandirju paket z mino, opremljen pa tako, kot da bi bil iz Nemčije, je ta mina eksplodirala, ubila komandirja in porušila kaplanijo ter del šole.

Prvi kaplan Vaški je bil Pavlič, zadnji pa tudi Pavlič, ki je umrl kot župnik v selih pri Kamniku. Vseh kaplanov je bilo 219.

 

St. št. 15     Stara šola

 

Nekaj splošnega o šolstvu v zvezi z vaško šolo.

Čeprav sta že cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II, ukazale šole, je šolstvo le počasi napredovalo. Sicer pa vlada s svojim načrtom iz leta 1805. ni posvečala toliko skrbi ustanavljanju šol, kot notranji uredbi šole. Nadzorstvo nad šolami na deželi so imeli župniki, ker so mnogi duhovniki že kar sami začeli s šolami, pa ne le z veroukom ampak tudi z drugimi predmeti. Pa tudi francozi, ki so leta 1809. okupirali naše kraje, so vodstvo šolstva izročili škofijskemu ordinariatu.

Kot je razvidno iz uredbe, bi morali ustanavljati še nedeljske ponavljalne šole povsod tam, kjer so že bile redne ljudske šole. Teh pa je bilo zelo malo, zlasti na Kranjskem, kjer jih ljudje tudi niso marali, bile so preveč nemške.

Pač pa je bilo veliko takih šol, v katerih so duhovniki brezplačno poučevali ob nedeljah pa tudi kak dan med tednom.

Tako je v Pečah župnik in poznejši baragov misionar, Franc Pirc, učil mladino razen nedelj in praznikov, še med tednom, vsakokrat po 2 uri.

Radi pomanjkanja prostorov in pičlih dohodkov je šolstvo le počasi napredovalo. Zato je bilo uradno določeno, naj se združijo povsod organistovske in cerkovniške službe z učiteljsko službo. Dokler niso imele šole svojih stavb, so učili večinoma kar v župniščih. Zato so rekli organistom »šomošter« t.j. scholae magister, kar pomeni učitelj. In tako je bilo tudi na Vačah še dolgo potem, ko organisti s šolo niso imeli nič več opraviti.

Na Vačah si je prebivalstvo že leta 1806. želelo šole, toda v cerkveni hiši, kjer bi mogli šolo nastaniti, je imel mežnar gostilno. (Katera naj bi bila ta hiša? Morda beneficiat nasproti cerkve st. št. 33).

Iz tega sledi, da Vače to leto še niso imele šole. Pač pa so dobile šolo leta 1813., torej razmeroma še precej zgodaj, če je bilo leta 1792. na vsem Kranjskem 42 šol. Še leta 1818, je v ljubljanski škofiji samo 36 šol imelo svoje prostore, 22 pa je bilo takih, ki so imele učne prostore v najemu.

V škofijskem arhivu je cel kup listin od leta 1913. naprej, ki se nanašajo na šolstvo, kar je razumljivo, če je nadzorstvo nad šolami imela škofija. Na Vačah dekan Bergant ni bil samo veroučitelj, ampak je bil tudi patron šole. Učitelj pa je bil tedaj Jernej Stritar.

Otroci so hodili v šolo od 6. do 12. leta. Imeli so zimski in poletni kurz (tečaj). V zimskem tečaju je bilo tedaj 66 v poletnem pa 30 otrok. Z Vač samih je bilo 23 otrok. Pouk se je vršil v deželnem t.j. slovenskem jeziku.

Stara šola. Čeprav je šolstvo prevzela država, je lastnica stavbe ostala cerkev. Tako nekako kot je sedaj s pokopališčem. Lastnica zemljišča je še vedno cerkev, upravo pokopališča pa je prevzela civilna oblast.

Šola je dvakrat pogorela. Leta 1834, ko je bil prvi veliki požar na Vačah in leta 1903. ko je ogenj ponovno uničil skoro vse Vače. Požar je izbruhnil pri Rosinčku, in ker je bila med šolo in Rosinčkom samo ena hiša, je razumljivo, da je bila šola med prvimi žrtvami ognja.

Po požaru je otroke do popravila šole učil kaplan Kramar in kot mi je sam pripovedoval, ni učil samo verouka ampak tudi druge predmete. V zvezi s tem naj navedem še kratek članek v Učiteljskem tovarišu, ki se nanaša na zidavo vaške šole. »Na Vačah, kjer je šolsko poslopje popolnoma pogorelo, se je vršil 16.9.1903. komisijski ogled. Kranjski deželni zbor je za šolsko stavbo dovolil 12 800 kron podpore iz deželnega sklada.«

 

Učitelji.

Stari status navaja samo dva učitelja.

 Franc Uranič. 1798. Učiti je začel leta 1820

 Franc Jurman, (brez vsakih podatkov).

 

Drugi status.

         Franc Peruzzi, 1824. iz Brezovice

 ž.      Marija Čuden, 1829.

hči     Jožefa, 1862. poročen v Dolu.

hči.    Antonija, 1864. poročena pri Tompeku. Pozneje so se preselili v svojo hišo, ki so jo postavili l. 1888

         Jernej Kimovec, 1842.

1.ž.    Marija Virant iz Mokronoga,

2.ž.    Marija Žerko, z Vač, Boltetova.

Vsa družina je odšla leta 1892. v Banjo Loko.

         Franc Rojina, 1863, iz Zg. Šiške.

Bil je poznan čebelar in zelo strog učitelj,

ž.       Pavla Dagarin, 1871, iz Litije.

 

         Matija Janežič, 1865. iz Šmarja,

ž.       Jožefa Humer, 1872 iz Zagorja.

 

         Teodor Čampa, 1871.

         Feliks Nagu, 1870. iz Št. Ruperta.

         Ivana Zalokar, 1875. iz Ljubljane.

         Janez Blaganje, 1882. iz Vipave.

         Matilda Gorišek, 1884. iz Mokronoga.

 

Tretji status.

         Minka Trampe, 1893. iz Kamnika.

         Ida Dolžan, 1912. iz Golnika, por. Kristan.

         Janez Škafar, odšel v Hotič in tam umrl 1940

         Jožefa Perme, 1905. iz Ljubljane.

Do tu navedene letnice pomenijo čas rojstva, od tu naprej pa čas službovanja. Letnice rojstva sem navedel, ker so bile pač v statusu.

 

 

 

Št. 16          Tompek.

Hiša je stala zraven stare šole nasproti Rosinčka. Spodaj je imela hlev in klet.

 

         Jurij Grilc,             1798-

ž.       Urška Mihelič,       1798-1856     5 otr.

 

Sin     Andrej Grilc,         1826-

ž.       Santa Saturini        1832-          Tržačanka

Hišo je od nje kupil

         Franc Kolbe,         1857-

ž.       Antonija Peruzzi    1864-          9 otr.

Antonija je bila hči Franca Peruzzi. Po požaru 1903 so hišo podrli in povečali šolo. V tej hiši je imel pošto Franc Kolbe, do požara 1903.

Od leta 1717-1721 je bil na Vačah kot kaplan domačin Jurij Tompek roj. 1683

 

Opomba prepisovalca: V tej hiši se je l. 1906 rodil publicist, slavist, pisec, zbiralec pregovorov in rekov Etbin Bojc. Ker so v statusu ta imena prečrtana, vendar zapisana, je prišlo do napake. Hiše niso po požaru priključili avtomatsko šoli, temveč je v njej po požaru in tudi pred njim stanovala orožniška družina Bojc, ki se je kmalu po rojstvu Etbina preselila v Dobrepolje.

 

 

 

št. 19           Matevžek.

Leve polovice hiše ni več, iz desne polovice in Midelkove hiše pa je nastala sedanja Feliksova Hiša.

Kot prvega stanovalca omenja status

         Matija Juvančiča, roj.      1777- in

ž.       Marijo Petrič.

 

         Anton Korač,        1804-1862.

ž.       Marija Ptruher       1807.

Verjetno so bili to samo najemniki.

 

         Franc Juvan,         1797-1871.

ž.       Mica Zupančič      1808-

 

         Frančiška Juvan,   1839-1902

mož   Janez Indof           1838-1924.

 

sin     Jožef Indof,          1873- krojač 4 otr.

         Marija Pilpah,        1870- iz Viderge.

Vsi so odšli v Ameriko.

Ta Jožef Indof je prodal hišo Antonu Kovaču, Krncu iz Mačkovca. Od njega pa jo je kupil Feliks Jurjevec, ki je leta 1928 hišo predelal in postavil hlev. Spodaj je bila kovačnica.

V tej hiši je prodajala »lect« Kovačeva Mariča, za nji pa Podbevšek Ivana.

V tej hiši so stanovali Ilaši.

 

 

 

št. 20           Hribar – Garantini

Hišo so šele nedavno tega podrli.

 

         Franc Jurjevec, 1787.

1.ž. Marija Prašnikar,      4 otroci

2.ž. Marija Pregelj,          1805. 6 otrok, 1 tržaški

 

sin     Boštjan Jurjevec,   1835-1915.

2.ž.    Marija Dolinar,      1829-1913. z Gore 3 otr.

 

hči

2.ž     Marija Jurjevec,     1862.

mož   Janez Škrabanja, 1878. iz Potoka.

Marija je bila 16 let starejša od moža. Ker je bila ob poroki stara že 60 let, in bila torej brez otrok, je hišo zapustila

         Amaliji Prašnikar, 1899-1944. Martinčeva,

mož   Franc Garantini. 1900-1965. Gašperetov. Amalijo je pri napadu na Vače ubila bomba.

2.ž. Marija Kokalj, 1919 z Dolskega.

 

         Franc, 1947.

         Veronika, 1949.

         Jože, 1950.               Vsi poročeni

         Marjeta, 1954.

 

         Janez, 1952.

         Franč. 1952. dvojčka v Ameriki

 

 

št. 27           Tori  

Hiša je v razvalinah in je stala med Osoletom in Ratajcem.

         Urška Bajde, 1775 – 1854.

         Valentin Bajde, 1782-1860. najbrž njen brat

ž.       Urša Korač,          1785-1863. 5 otr., 1 trž.

 

sin     Matija Bajde. 1810-

ž.       Helena Vertačnik, 1832 -1880.  3 otr.

 

Njuna hči Karlina (r. 1866) se je poročila »na roke« , to pomeni, da se je poročila z delavcem, ki je živel od rok.

 

hči     Franč. Bajde, 1854-

mož   Franc Ravnikar,  1849. se je obesil.

 

Zadnji, ki je tu stanoval je bil tesar Pukovnik, ki je imel hčer Marijo. Ta je šla po svetu in hiša je začela propadati.

 

Sedanji lastnik zemljišča je Ivan Bizjak.

 

 

 

st.št. 34       Marko – Lenčka – Luka

 

To je bila nekdanja Kristanova velika hiša s trgovino in gostilno.

         Marko  Zarnik, 1808. po njem je hiša dobila priimek pri »Marku«.

ž.       Terezija Žerko, 1807. Imela sta 14 otrok.

 

hči     Helena Zarnik, 1839. Od nje priimek pri »Lenčki«.

mož   Anton Grilc, 1827. doma pri Gorenjcu. 6 otrok,

 

Hišo je kupil Janez Kristan in se sam preselil iz hiše št. 39. On je začel v tej hiši s trgovino in gostilno.

         Janez Kristan, 1876 - 1893 pranečak župnika Kristana.

Ž.      Neža Dolinar 1873 - 1941    z Gore.

         Ela, 1900 por. Zarnik

         Roza, 1902. por. Kimovec

         Mirko. 1905.

         Albin, 1904-1972.

         Franc, 1908 - 1977.

         Justin, 1915.

 

Ob požaru 1903. je hiša ostala, pač pa je bila med vojno in bombardiranja porušena in ni več sledu o njej.

Kristanovi so se preselili nazaj k Luku.

 

 

št. 42     Sever

Hiša je stala v trikotniku med cerkvijo, Matetom in Zadrugo. Temelji hiše se malce še poznajo. Ko so leta 1844 postavili novo cerkev, ki je imala vhod s trga, je bila ta hiša velika ovira, ker je stala takorekoč sredi ceste.

Zato so hišo podrli in tedanjemu lastniku postavili novo hišo, kakih 50m naprej od Hostarja. Posebno značilno pa je to , da je ta nova hiša ohranila številko stare hiše in je imela torej Vaško številko ves čas do konca druge vojne, čeprav je stala v Ržišah.

 

Najstarejša stanovalka, ki jo status omenja je

         Marija Selan, 1773-         s hčerko

         Terezijo.

 

         Miha Marinčič, 1787 - 1841

1.ž.    Elizabeta Lautar     1792-1800

2.ž.    Marija Šuštar         1801- iz Št. Lamberta

2.mož Marije - Vencenc Verbal 1808 - 1879

preselili so se v novo hišo v Ržišah.

 

sin     Janez Verbal         1845 - 1931.

ž.       Frančiška Uranič   !850 - 1920 iz Križat

 

2. mož Martin Merčun

hči     Marija Merčun       1887  4 otr.

mož   Jože Doblekar       1882            iz Štange

2.mož Marije

         Dominik Pečar  1888 iz Tuhinja.

On je bil ob smrti najstarejši moški v župniji.

Umrl je 4. decembra 1978., star 90 let.

 

št. 25           Pod Vertmi.

Hiša je stala za Zarnikom nasproti Ratajca. Imenovali so jo župnikova. Imenovali so jo župnikova bajta.

 

Status omenja samo te-le:

 

         Matevž Tomšič     1782 – 1860

         Marija Povirk        1759 – 1849     3 otr.

 

Nazadnje sta stanovali v njej dve stari ženski, sestri, Marija in Helena, ki sta služili župniku kot potovki.

Drugi status bajto še omenja, ampak že brez stanovalcev.

 

 

št. 46           Požaršek

Hiša je stala nasproti Hostarja, na mestu, kjer sedaj stoji križ.

         Janez Požaršek      1807 – 1850

ž.       Jera Lukan

 

Status omenja še

         Janeza Udovč       brez otrok

ž.       Mar, Pažaršek

                   Martin  1810 –

Tudi to hišo status še omenja ampak že kot razvalino.

 

 

št. 47           Mačkova Bajta – Dize -.

Stala je nad Mačkom pod cesto, tam kjer se odcepi bližnjica proti kamnolomu.

V njej je bila kovačnica in zadnji kovač je bil Grilc Matevž.

 

         Pred njim so bili:

         Janez Grčar,          1793 – 1850.

         Tomaž Grčar,       1797 – 1851.

ž.       Polona Kovač,      1797 – 1862.

s.       Franc  Grčar,        1837.

ž.       Elizabeta Prašnikar          1838.

 

Za njima je postal lastnik Močilnikar.

 

 

št. 44           Bajta na Klinčevem dvorišču.

         Jur Urbanija,         1804 – 1864

         Franca Topolšek,  1839.,

sin     Jože.

 

Čeprav prvi status navaja stanovalce, pa izrecno pravi, da hiše ni več.

Drugi status pa o hiši samo to piše, da je stala na Klinčevem dvorišču.

 

 

št. 23           Ješnik

Že v starem statusu piše, da te hiše ni več. Pač pa omenja hišni priimek in imena stanovalcev.

         Miha Dobravec,    1788 – 1852.

Ostali so bili najbrž samo najemniki.

         Elizabeta Kerhlikar z dvema hčerama

         Jurij Dolinar,         1770 – 1843.

         Helena Rovšek,             - 1852.

 

Na tem mestu sta pozneje Janez Klinc in Rozalija Tompek postavila novo hišo, sedanjo Tmeljnovo. Po vrstnem redu bi morala biti vpisana pod št. 53, župnik Poč pa jo je vpisal v statusu kar na to stran, ki je bila prazna. Ker je bila hiša nova, sem jo jaz dal med novejše hiše na strani 53.

 

Stare, še obstoječe hiše.

 

st.št. 1                  Župnišče                                 nova št. 41a

Vače so imele že od 1262. svojega stalnega duhovnika, torej tudi hišo, v kateri je duhovnik stanoval. Koliko je bilo župnišč in kakšna so bila, ne vemo do Valvazorja ničesar. Le to z gotovostjo lahko rečemo, da niso bila daleč od cerkve. O Valvazorjevem župnišču pa imamo celo sliko v njegovi knjigi: Slava vojvodine Kranjske. Iz te slike je razvidno, da je sedanje župnišče in da je bila to velika enonadstropna stavba. Župnišče, ki je bilo v zadnji vojni minirano, je imelo na podbojih letnico 1881

Če sem pri drugih hišah nevedel stanovalce, naj jih navedem še za župnišče, saj so bili župniki vsaj toliko pomembni, kot drugi prebivalci.

Pri njih številke ne pomenijo letnice rojstva, ampak čas službovanja.

Jakob Zupančič. 1773 – 1802. župnik in dekan.

         Anton Bergant, 1802 – 1826. župnik in dekan.

         Matevž Kristan, 1826 – 1865. On je med župniki najpomembnejši, ker je postavil in opremil sedanjo cerkev.

         Matevž Tavčar, 1865 – 1880. Odšel je za dekana v Žuženberk, kjer je tudi umrl.

         Janez Budnar, 1880 – 1888. Pokopan na Vačah.

         Martin Poč, 1888 – 1895. Zidal je cerkev na Slemšku

         Jožef Golmajer, 1895 – 1922. Za njegovega časa so se vršila glavna izkopavanja ilirskih in keltskih grobov na Slemšku.

         Ivan Rihar, 1922 – 1932. umrl kot župnik v Dolskem.

         Anton Porenta, 1932 – 1957. iznajdljiv mož, ki je umrl kot upokojenec v zalogu pri Cerkljah.

         Valentin Benedik, 1957 - ? 1 stanovalec

 

st. št. 2                 Osole – Marinčič                     nova št. 43

Priimek Osole so imele kar tri hiše. Najprej Jakobčeva hiša (stari gasilni dom), potem Marinčeva in sedaj Osoletova, št.15.

         Lovrenc Gostinčar, 1776 – 1842.

ž.       Marija Kladiva,               - 1847

Ko se je ta družina preselila od Jakobča t.j. od Osoleta je prinesla s seboj tudi ta hišni priimek

hči     Urša Gostinčar, 1819 – 1881

mož   Jakob Dobravec, 1813 – 1899  2 otroka.

 

Od Urše je kupila hišo

         Franč. Grilc, 1864. (Markova) s katero se je poročil

         Jakob Kozjek, 1867. orožnik iz Smlednika. Ta dva sta se preselila v novo hišo nasproti Zarnika. Ker sta prišla od Osoleta, je tudi ta hiša dobila priimek Osole.

Bivšo Osoletovo hišo pa je kupil župnik Jernej Klinc, (doma št. 11). Od njega pa jo je podedovala

         Roza Klinc, 1911. (Reberškova)

m.      Štefan Marinčič, 1904. iz Vrhnike.

Marinka, 1947. poročena v Ljubljani

Zinka, 1948.

     Štefan, 1948. doma

Kozjek ni imel svojih otrok in je posvojil Antona Strgarja (Lenčkin Tone) očeta znane pevke Branke Strgar.

V tej hiši je nekoč stanovala neka Marjeta Prešeren, 1839.

                                                                  2 stanovalca

 

 

st.št. 3                  Stara kolarnica – Župnišče – Grm    n.št. 42

Po izjavi župnika Porenta je pred njegovim prihodom na Vače bila na tem mestu stara kolarnica. Sigurno je bila pred njo tudi hiša, kar dokazujejo lepe kleti, ki gotovo niso bile napravljene za kolarnico. Pa tudi iz statusa je rasvidno, da je bila svoj čas tu hiša, ker je imela v statusu svojo stran. Kolarnica pa v status ne spada, ampak samo hiša s stanovalci. Verjetno je bila hiša že v zelo slabem stanju in so iz nje napravili kolarnico.

Iz te kolarnice je Porenta s pomočjo Prosvetnega društva napravil nov prosvetni dom in po drugi svetovni vojni je to hišo preuredil v župnišče, ki je bilo v veliki meri njegovo osebno delo.

Ker ta hiša ne po velikosti ne po razvrstitvi prostorov, ni odgovarjala potrebam župnišča, jo je njegov naslednik prodal Ivanu Grmu, ki je hišo lepo predelal, da je komaj še kaj podobna prejšnji.

         Ivan Grm, 1905.

ž.       Ivanka Vidmar, 1905. iz Doba

         Stanko, 1940, poročen na Viru.

 

 

st.št. 4                  Krznar  – Koderman                   n.št. 44

Hiša stoji tik pod crkvijo in se sedaj ravno prezidava. V tej hiši so bili dolga leta cerkovniki. Kot najstarejša prebivalca te hiše pmenja status

         Miha Zupančič,     1774 – 1856 .

ž.       Marija Vertnik,      - 1853

         Anton Kovačič,     1801 – 1862.

ž.       Ana Zupančič,      1801 – 1856.   5 otrok

Morda je Ana hči Mihova, status tega ne omenja.

 

sin     Anton Kovačič, 1822 – 1865.

ž.       Neža Korpar,        1836 -     5 otrok, 2 trž.

 

2. mož Alojz Majdič, 1834 – 1902,  iz Negastrna.

sin       Jože Majdič, 1878 –

ž.       Marija Indof, 1879 – 1926. 2 otroka

Odšli so v Ameriko.

 

Hišo je kupil l. 1922. Bistan Janez (Preskar) za sina Anton Bistan, Osoleta, ki jo je potem prodal Antonu Indofu. Po njegovi smrti so dediči hišo prodali Ivanu Kodermanu, ki je hišo zelo preuredil.

 

 

st.št. 5                  Preskar – Bistan.            n.št. 38

Hiša je precej popravljena in je sedaj prazna.

         Valentin Klinc, 1766 – 1834.

ž.       Neža Rems,             - 1830 3otr., 2trž.

sin     Tomaž Klinc,        1808 – 1834

ž.       Marija Ravnikar,    1808 – 1838.

 

hči     Marija Klinc,         1813 – hči Neže

sin     Jože Bistan. 1822 –      9otr., 1trž.

 

sin     Janez Bistan,         1850 – 1923.

1.ž.    Marija Jurič,          1844-1888.  7 otr.

2.ž.    Marija Močilnikar, 1893. iz Ljubeka 4 otr.

 

sin Justin, 1933.    sedaj v Ljubljani

ž.       Ana Rajer.

 

L. 1938  sta pogorela hiša in hlev z živino vred.

 

 

st.št. 6                  Kotrbinovina – Klinc                n.št. 37

         Matevž Indof,       1797 – 1848 4 otr., 1 trž

1.ž.    Uršula Vidergar 1800 – 1846

sin     Martin, duhovnik,  r.       1831, umrl  1861  v Zagorju.

2.ž.    Mica Golobar,      1800 – 1869

 

sin     Gašper  Indof,      1839 – 1896  - krojač

ž.       Marija Koci,          1841 – 1898 – iz Moravč   2 otr.

 

sin Franc Indof,              1870

ž.       Marija Bernik        1872  iz Stare Loke 10 otr.

 

Franc Indof je kupil hišo pri Zasperku, sedaj št. 35 in prinesel s seboj tudi hišni priimek Koterbin.

 

V hiši sedaj stanuje

         Marija Indof, por. Klinc 1912.

Soba proti Trelku ni dodelana.

Ta del Vač se imenuje Krepake.   1 stanov.

 

 St.št.8                  Matijevec – Savšek                  n.št. 36

Hiša je, če ne najstarejša, pa gotovo ena najstarejših na Vačah. Z gotovostjo vemo, da je stara 394 let.  Nad zgornjim oknom na južni strani ima letnico 1584. Poleg tega pa ima spodaj dve gotski okni, kar njeno strost še za 100 let povečuje. Čeprav to ne spada zraven, pa radi tesne bližine v letnicah naj omenim, da je leto preje t.j. leta 1583. ukazal nadvojvoda Karel, naj se gregorjanski koledar vpelje tudi na Kranjskem.

Na južni strani proti Koterbinu sta dve freski (sliki na omet) delno že pokriti z beležem in precej obledeli.

         Anton Korač, 1789

ž.       Urša Korač   4otr.

 

         Anton Juvan,         1805 – 1854.

ž.       Helena Kobilšek    1811 – 1893

posvojenka Franč. Ziar, 1842

                   Jakob Končar, 1841

 

sin     Jakob Končar,      1877

1.ž.    Franč. Čebela,      1878 (Sv. Gora)

2.ž.    Angela Gošte,       1891  Zahrib

 

hči     Frančiška Končar, 1925

         Jože Savšek,         1927, Dole.

Hiša l. 1903 ni pogorela, pač pa je požar 1938 uničil slamnato streho. Ima tri vrste oken. Prvotna s kamnitim okvirom, nova v hišterni in najnovejša v kuhinji. Ko so to predelovali so našli v steni med kmečko pečjo in kuhinjo vzidan kamen.

Ponovno sem slišal, da je bila ta hiša nekdaj župnišče, pa je prav malo verjetno. Župnišča so bila vedno v bližini cerkve in tudi za Vaško župnišče z gotovostjo vemo, da je že 300 let na tem mestu. Ker so pa imele prejšnje cerkve vhod od spodnje strani je bilo iz župnišča v cerkev še bliže in torej še bolj verjetno, da je bilo na tem mestu kot sedaj, in ne drugod.

Prejšnje župnišče je imelo nad podboji letnico 1881. Mogoče se je tedaj, ko so ga zidali, župnik z župniškim uradom preselil za ta čas k Matijevcu, podobno kot med gradnjo sedanjega župnišča, ko je bil župni urad in župnik od 1.5.1957. – 17.12.1958. pri Čartancu.   2 st.

 

 

st.št. 9                  Zasperk – Koterbin – Indof               n.št. 35

Tudi ta hiša ob požaru 1903 ni pogorela, pač pa leta 1938, komaj 14 dni potem, ko je bila pokrita z opeko.

         Janez Eržišnik,      - 1841.

ž.       Urša Žerko,          1770 – 1840.

 

hči     Marija Eržišnik,     1800 – 1871.

         Valentin Kerhlikar, 1795 – 1859.   6 otr.

 

sin     Anton Kerhlikar,    1843 –

ž.       Frančiška Kovačič,         1844. iz Lazov    6 otrok

 

sin     Anton Kerhlikar

ž.       Ivana Povirk, z Gore.

 

Od tega Antona je kupil hišo Franc Indof, ki se je preselil iz št. 6 in prinesel s seboj hišni priimek Koterbin.

 

         Franc Indof,         1870

ž.       Marija Bernik,       1872.  iz Škofje Loke.

 

sin     Alojz Indof,          1914

ž.       Amalija Raspotnik,         1919, iz Dola.

 

Alojz je prizidal na levi strani hiše še eno sobo in temeljito obnovil vso hišo.

 

hči     Amalija Indof,  1947.

mož   Rafael Cerar,  1946.  iz Moravč

         Boris,             1974.

         Natalija,          1975.             6 st.

 

 

 

st.št. 11                Klinc – Čertanc              n.št. 45

Do vselitve v novo župnišče, je bilo v tej hiši v letih 1857 – 1858.  stanovanje župnika in župnijskega urada.

         Luka Klinc,  1782 – 1861.

ž.       Marija Korač,        !786 – 1853.  4 otr.,  1 trž.

 

sin     Vincenc Klinc,      1818 – 1889.

ž.       Neža Volčič,         1830.  iz Stražišča pri Kranju.

 

2. mož         Janez Klinc,          1821 – 1889.

Njegov sin Jernej, 1867.  je bil župnik na Javorju.

 

2. žena Marija Ivančič,    1860 – 1922. iz Zahriba 11 otrok.

Torej je Janez Klinc imel dve ženi,  Nežo in Marijo.  Neža pa dva moža,  Vincenca in Janeza.  Starostna razlika med Janezom in Marijo je bila 39 let.

Najmlajši sin Marijin Jože, 1902. je leta 1928. prodal hišo Čertancu, ki je prizidal stopnišče in jo tudi sicer temeljito predelal.

 

         Fortunat Čertmanec, 1883 – 1961.  iz št. Vida nad Ljubljano.

1.ž.    Hilda Hočevar,  1890 – 1935.  iz Škofje Loke.

2.ž     Jožefa Mali,          1900 – 1967.  s Trate.

 

Jožefin sin Damijan je hišo prodal in sicer Antonu Lovšetu prvo nadstropje, pritličje pa Vinkotu Pestotnik, Ki je stanovanje temeljito prezidal in nad garažo napravil veliko teraso. V tej hiši je bila med drugo svetovno vojno pošta, dvakrat po vojni pa gostilna.

 

         Anton Lovše. 1904.

1.ž.    Ivanka Voje,  1905.

2.ž.    Jožefa Božiček, 1924.

         Marija, 1960.

         Tončka, 1962.

 

 

st.št.  12               Žibert  -  Klinc                n.št. 40

         Anton Indof, 1783 – 1867.

ž.       Marija Korač,        -1854. 2 otr.

 

hči     Marija Indof,         1803 – 1864.

m.      Martin Borštnar,    1812 -   4 otr.

 

sin Janez Borštnar,          1847 – 1881.  5otr., 2 trž.

1.ž.    Ivana Samsa,        1849 – 1914, Tolsti Vrh

2.mož Jože Korač,          1846 – 1897.         5 otr.

 

         Anton Borštnar,    1877 – 1908.  sin Ivane Samsa

ž.       Marija Cestnik,      1878 – 1897.         2 otr.

 

L. 1928 je to hišo kupil Blaž Skobe iz Ržiš, ter j leta 1929 prodal Jožetu Klincu iz št. 11.

 

         Jože Klinc,            1902 –

ž.       Marija Borštnar    1907 –

 

sin Jože Klinc 1934, ki je hišo 1977  popolnoma obnovil.

ž.       Cveta Godec – učiteljica na Vačah

         Jože

         Matjaž                      4 st.

 

 

st. št. 13               Trelk – Lužnik                n.št. 33

l. 1676 je bil na Vačah kot kaplan Gregor Juvan, domačin, roj.  1650.

 

         Matevž Juvan,       1773 – 1850

ž.       Neža Tompek,      1782 – 1869

 

         Anton Juvan,         1852 – 1908  kovač

ž.       Katarina Klinc       1853 – 1924  10 otr.

 

Sin Alojz je dobil štipendijo škofa Ravnikarja in postal advokat in pozneje župan mariborski.

 

Najmlajša hči Julija Juvan 1896 pol sestra  ž. Klinca

mož   Janez Podbevšek  1890 –

 

Hiša je l. 1903 pogorela. Leta 1944 je bila temeljito obnovljena in kmalu za tem od bombnega napada zopet pogorela.

Svoj čas je bila v hiši pekarna.

 

         Julija Podbevšek je hišo l. 1975 prodala

         Pavli Brodar, 1925 –

mož   Stanislav Lužnik    z Brezovice na Gor.  2 st.

 

 

st.št. 17                Gorenjc – Mrva              n.št. 32

         Jože Grilc    1760 – 1834

        

         Simon Grilc 1790 – 1856

1.ž.    Helena Roglič         1834     6 otr.

2.ž.    Marija Rak            1806 – 1866  2otr.

 

         Jože Grilc             1822 – 1901, sin Helene  8 otr.,

ž.       Katarina Dobravec (Matetova)  1827 – 1906,           1 trž.

 

hči     Marija Grilc           1855 –

m.      Franc Lajevic        1854 -   4 otr.

sin     Anton Lajevic, odličen skladatelj se je rodil v tej hiši in ne pri Gašperetu. Vsa družina se je preselila najprej v Litijo, in potem v Ljubljano.

Hišo je podedovala od Katarine Dobravec njena sestra Franč. Čelešnik (Osoletova), ki jo je najprej prodala Janezu Ribiču (Kladva).

V tej hiši so bili orožniki od leta 1914 – 1941. Po partizanskem napadu na postajo, so se preselili v kaplanijo. Tu je tudi živela kot šivilja Osoletova Francka.

Od Janeza Ribiča je kupil hišo župnik Porenta, ki jo je prodal Ani Mrva. Ta je hišo temeljito popravila.

         Ana Mrva    1904

 

sin     Ciril Mrva    1931

ž.       Alojzija Rebolj      1933  5 otr.

         Franc          1955

         Ciril             1957

         Tatjana        1961

         Irena           1965

         Marko         1967            8 st.

 

 

st.št. 18                Basist – Mrva.                n.št. 7

Neki Marko Lavter, domačin je bil na Vačah kaplan l. 1670, pozneje pa graščinski duhovnik v Ljubeku.

 

         Jurij Lavtar  1777 – 1835. iz Kanderš

ž.       Urša Marčun         1775 – 1847.

 

hči     Marija Lavtar,        1805 – 1842

mož   Matija Merva,        18oo – 1869.        2 otr.

2.ž.    Marjana Rovšek,   1818 – 1877.         5 otr.

sin     Anton Merva,        1849 – 1928.

Bil je 14 let župan in začel z gostilno leta 1885 ter trgovino.

 

1.ž.    Jožefa Ravnik,      1849 – 1894. s Klenika    8 otr.

2.ž.    Frančiška Pavlin    1856 – z Višnje gore.

 

         Metod Mrva,         1895 – najmlajši sin Frančiške

ž.       Ana Bolskar,         1904. iz Dola         5 otr.

sin     Mirko, poročen v Ljubljani

sin     Ciril, pri Gorenjcu

sin     Metod, poročen z Marijo Juvan je zraven postavil novo hišo. (Glej med novimi hišami).   6 st.

 

 

 

st.št. 191/2            Midelk – Feliks – Jurjevec                 n.št. 6

 

Ta hiša mi je delala posebno velike preglavice, ker v nobenem statusu ni Midelkove družine, čeprav je bila ta posebno znana, saj se je po Midelkih imenovalo pokopališče Midelkova njiva, predno je postala pokopališče.

Tam, kjer je po vrstnem redu stran 50, je župnik Kristan vpisal tri osebe: Andreja Kres z ženo Heleno in hčerjo Jožefo. In to so bili Midelki! Biti bi morala tudi hišna št. 50, ker je bila hiša nova.

Imela pa je 19½. Od kod ta nenavadna številka?

 Zidana je bila tik ob Matevžkovi hiši in imela z njo skupno steno. Ker je Matevžkova hiša imela št. 19, je dal Kristan novi hiši št. 19½. Številke 20 ni mogel dati, ker je to št. imela že Hribarjeva hiša. če bi šel po vrstnem redu, bi moral dati št. 50. Ker se mu je pa zdelo nenaravno, da bi dve hiši, tesno ena ob drugi, imeli tako različni številki 19 in 50, je dal novi hiši št. 19½.

Župnik Poč pa, ki razmer ni poznal, ni delal novega statusa vedno po dejanskem stanju, ampak je podatke kar prepisal iz starega statusa. Nove stanovalce te hiše, Jurjevčeve, je vpisal še vedno v Klobučarjevo hišo, iz katere so se vsi preselili k Midelku.

Hiša je bila zidana ne mnogo let pred Kristanovo smrtjo, kar sklepamo lahko iz nepopolnih podatkov.

Skoro gotovo je to hišo dal postaviti Janez Indof, ki je pozneje z vso družino odšel v Ameriko. Stanoval je tih zraven pri »Matevžku«.

Zakaj ni v nobenem statusu imena Midelk?

Po besedah Janeza Jurjevca je bil Janezov sin Jože bolj mevžaste narave in zato so mu ljudje rekli »Midelk«, najbrž od besede medel, omedleti. To ime je bilo seveda zbadljivka in zato v status ne spada.

Hišo je Janez Indof z Matevžkovo vred prodal Antonu Kovaču, Krncu z Mačkovca.

Od njega pa jo je kupil 1928 FilipJurjevec. Njegov sin Feliks pa je iz obeh hiš naredil eno in sicer tako, da je od Matevžkove ohranil samo desno polovico, levo pa podrl. Midelkovo hišo pa je samo nekoliko predelal. Tako smemo Feliksovo hišo smatrati za naslednico Midelkove hiše.

 

         Feliks Jurjevec      1899

ž.       Uršula Grilc          1899

 

sin     Janez Jurjevec       1928

ž.       Ela Končar            1929

         Majda poroč. Škrabanja  1957

         Ivica                     1969

         Ana Jurjevec         1955

m.      Edi Biaggio           1952

sin     Andrej                  1977   6 st.

 

 

st.št.  21               Glažar – Kimovec           n.št. 5

 

Morda je priimek Glažar od kakega prednika, ki je delal v steklarni na Lokah pri Zag,

 

         Alojz Prašnikar,     1795 – 1857.

ž.       Ana Pohlin,           1798.   5 otr.

 

hči     Jožefa Prašnikar,   1838.

mož   Primož Erjavec,     1822.  4 otr.

 

Hišo so prodali in se preselili v Mirno peč.

Kupil jo je

         Janez Kimovec,     1840 – 1925. iz Selišč.

Iz črk JK in letnice na podbojih  je razvidno, da je leta 1881. popravil hišo Janez Kimovec.

žena   Barbara Zarnik,     1844 – 1937.

 

sin     Janez Kimovec,     1869.

ž.       Frančiška Zupančič. iz Kaderš

 

hči     Roza Kimovec, 1905 – 1930, poštarica. Njej je prvi zvonil novi veliki zvon žup. cerkve leta 1930.

 

sin     Franc Kimovec, 1907. sedaj v Ljubljani

ž.       Roza Kimovec, 1902. pri Zarniku.

Iz pritlične hiše je Kimovec napravil novo veliko hišo.

Poleg pošte je bila v tej veliki hiši tudi gostilna.

Sedaj stanujejo v tej hiši:

 

         Janez Škrabanja,    1953

ž.       Majda Jurjevec,     1957.

 

         Janez Jauševec

         Marija Jauševec

Med Glažarjem in Hribarjem je vodila stara vaška cesta, ki je peljala naravnost skozi nove Vače, presekala ovinka pri Mačku in Hostarju, kjer je zaila naravnost doli proti nekdanjemu mostu in presekala vse serpentine in se združila z novo malo pod Boštjanom.

 

 

st.št. 22                Knapč – Jež – Juvančič            n.št. 8

Priimek priča, da so nekoč na Vačah, oz. v okolici kopali rudo.

         Jože Žerko            1773 - 1880

ž.       Jera Pregelj           1782 – 1870          4. otr., 1 trž.

 

sin     Janez Žerko          1813 –

ž.       Marija Korač         1813 -                   10 otr.

Izselili so se v Ameriko

Hišo je kupil

         Jože Juvančič        1862 iz Strmce

ž.       Marija  Korač        1813 z Gore.

Ker je bil Jože Ježev iz Strmce, je tudi ta hiša po njem dobila svoj hišni priimek.

V statusu ne piše Strmca ampak Strmec.

Začetni črki in letnica nad vhodom pomenijo njegovo ime  in letnico popravila hiše.

 

Sin     Anton Juvančič     1892, čevljar in poštar

ž.       Ivanka Cvetežar    1895, s Klenika

hči     Tončka Juvančič.

 

V postnem času so  tej hiši pekli preste za Slemško, kamor je ob petkih prihajalo toliko ljudi, da niti v cerkev niso vsi mogli.

Sedaj je v hiši pošta, preje pa je bil v istem prostoru krajevni urad. Pred vojno pa je bil tu sedež občine.

 

st.št. 53                Pri Sedlarju – Dol.  Hočevar – Tomelj                   n.št. 34

Hišo sta postavila

sin     Janez Klinc           1848 - 1925  in

ž.       Rozalija Kolbe      1848 – 1918 – Tompekova

 

hči     Frančiška Klinc     1884

m.      Jernej Končar        1881 – Matijevec

 

Jernej Končar je kupil Farbarjevo hišo in se preselil tja. Njegovo hišo pa je kupil l. 1927  sedlar Tomelj, ki je bil prostovoljec na Solunski fronti in je za nagrado dobil posestvo v Prekmurju. Hišo na Vačah pa je prepustil svoji hčeri Ladi, ki se je poročila z Janezem Magdič, ki je postavil nekoliko nižje novo hišo. To hišo pa je prodal l. 1978.

         Francu Ilaš,           19o3

ž.       Antonija Kocjančič, 1926. iz Cerknice.    2 st.

 

PODATKI O HIŠI ŠT. 12

- Večino podatkov je zbral nekdanji župnik

 Benedik Valentin, v knjigi HIŠE NA VAČAH IN NJIH PRBIVALCI  iz leta 1978.

To pomeni, da so podatki iz njegove knjige do leta 1978. Ostale podatke sem zbral od še živečih bivših prebivalcev te hiše.

 

st. št. 24.               Hočevar  -   Jurče  -  Zarnik              n. št. 12

Od kod ta imena, ker na Vačah ni bilo nikoli nikogar, ki bi imel priimek Jurče ali Hočevar? Zarnik so se pisali  leta 1978 prebivalci te hiše.

 

         Janez Klinc,          1787-1839

ž.       Marija Lukačič      1769-1852      Imela sta 5 otrok

 

sin     Janez Klinc,          1812.

ž.       Marija Žerko,        1816.              10 otrok

 

Na kamenitih podbojih je letnica 1941 in črki J.K., ki sta začetni črki Janeza Klinc, ki je leta 1841 prezidal hišo.

 

Sin     Janez Klinc, 1840.

ž.       Rozalija Kolbe,  1848. doma pri Tompeku. Vsi so se izselili v Ameriko. Imela sta 3 otroke.

 

Hči    Ivana, poročena. Majerle.

 

Hišo sta kupila

         Jurij Grilc, 1835. (od njega hišni priimek pri Jurčetu)

ž.       Jožefa Kolbe, 1852.    Imela sta 9 otrok.

 

Na desnem vogalu hiše, na cesti, pri tleh, je lepo obdelan kamen z letnico  1880 in začetnicami J.G. Včasih je bil ta kamen nad vhodom v gostilno, ki jo je tisto leto odprl Jurij Grilc.

Gostilna je bila na levi strani sedanjega vhoda.

 

Ker je bil Grilc tudi župan, je večkrat imel rad kake »boljše« goste, do katerih je bil zelo gostoljuben, radi česar se je precej zadolžil in moral hišo prodati. Kupil pa je Ilašovo hišo.

 

Njegov sin  Janez je bil grobokop in božjasten. Ob kopanju nekega groba je padel v jamo z obrazom naprej in se zadušil.

 

Od Grilca je kupil hišo

         FRANC Lajovic, 1854.

ž.       Marija Grilc,  1855.   imela sta 10 otrok

 

Od njega jo je kupil predno je šel v Ameriko,

         Anton Zarnik,        1875.

ž.       Jožefa Peruzzi       1862.         Imela sta 3 otroke

           Hči učitelja Fr. Peruzzi.

 

Ko je leta 1903 hiša pogorela, se je vrnil domov in hišo nanovo pozidal. Preje je imela slamnato streho in mala okna s kamenitimi okviri.

 

V  tej hiši je bila tudi pošta, od 1903-1938. Pošto je imel Franc Ilaš, ki je bil doma iz Bučke in je pošto imel že na Savi.

 

Pred njim je imel pošto Franc Kolbe in sicer pri Tompeku. Hiša je bila predelana tudi 1936 leta.

 

Antonov sin

         Franc Zarnik,        1898.

ž.       Ela Kristan,  1900.

Otroka sta bila Janez in Milka. V hiši je stanovala takrat tudi Roza Kristan, 1902., por. Kimovec.   3 stan.

 

 

 

st.št. 26                Lovrek – Ratajc.             n.št. 13

         Luka Vertačnik,     1793 – 1856.

         Jera Klinc,             1800 – 1875.   3 otr.

 

sin Janez  Vertačnik,       gostač pri Žibertu

ž. Marija Topolšek                   7 otr.

 

Lastnica hiše je bila Helena Grilc.

Od nje je kupil hišo

         Jakob Oblak, 1851. rudar         4 otr.

1.ž.    Marija Indof,         1843. doma pri Koraču

2.ž.    Frančiška Žerko    1857 – Boltetova.

 

Sedaj je kupil hišo

         Anton Ratajc,        1853. iz Št. Jurija na Štajerskem

ž.       Frančiška Prašnikar,  1827.

 

Alojz Juvan je 1954. prodal hišo župniku Porentu, ta pa svoji gospodinji Mariji Stergar. Po njeni smrti je sodišče dodelilo hišo

         Mariji Ključevšek.

Hiša je sedaj prazna.

 

 

st.št. 28                Farbar – Rosinčk – Žibert        n.št. 31

Hiša je ena najstarejših na Vačah.  V kleteh so deloma v skalo vsekane kadi, v katerih so »farbali« in potem mungali platno.

Manganje je nekako likanje mokrega platna z okroglimi lesenimi Valjarji. K Farbarju in Čurnuna stopnicepred pregom so hodilinekdaj sedet ob sejmih tisti, ki bi radi premenjali službo.

Pri tej hiši je 14.8.1903 izbruhnil velik požar, ki je uničil skoro vse Vače. Velik požar v katerem je zgorela tudi cerkev pa je bil leta 1834 in so potem zato zidali novo.

Drugi požar so povzročili otroci, ki so v svinjaku zažigali muholovce. To so po 1,5 m dolgi lepljivi papirnati trakovi, na katere so lovili muhe. Ker je bila tedaj še večina hiš s slamo kritih, se je požar zelo hitro širil.

 

         Andrej Kolbe,                 1815

ž.       Marija Dobravec,            1823.

Priimek Kolbe prihaja menda iz Prusije.

 

sin     Jurij Kolbe,                     1815.

ž.       Terezija Bedenk,             1823.           10 otrok

 

hči     Cecilija, se je poročila »na gostovanje« kar pomeni, da je bil mož gostač, ki ni imel svojega stanovanja.

hči     Katarina pa se je poročila »na roke«. To pomeni, da je bil mož delavec, ki je živel le od dela svojih rok.

 

sin     Anton Kolbe,                 1863

ž.       Terezija Novak,              1870 – Vnanje Gorice   2 otr.

 

Kot vdovec se je Anton oženil in preselil v Moravče.

Hišo pa je kupil, ko je prišel iz Amerike,

         Jernej Končar,                1881 – Matijevec

ž.       Frančiška Klinc              1884.

 

hči     Lidija Končar,       1915.

m.      Rudolf Žibert,       1915 – Rosinčkov iz Cveteža.

 

sin     Ivan Žibert,           1946

ž.       Angela Šuštaršič, 1945 iz Javorja

         Darko                   1967.

         Robert                  1970.                    5.st.

 

 

st.št.  29               Čuren – Krhlikar             n.št. 30

Ta hiša je bila med vojno posebno močno poškodovana in še sedaj ni povsem popravljena.

 

         Egidij Zupan         1774

sin     Janze Zupan          1797

ž.       Urša Juvančič       1913

hči     Marija Zupan         1840

m.      Jože Krhlikar         1834

 

sin     Anton Kerhlikar     1873.

ž.       Frančiška Majdič   1905.

 

Zadnji je stanoval v tej hiši Potočnik Andrej, z ženo Pavlo, ki je l. 1976 kupila Gašperetovo hišo.

V kotu med Čurnovo in Rosinčkovo hišo so nekdaj ob sejmih klali in pekli koštrune.

Tudi pred to hišo so hodili na stopnice sedet tisti, ki bi radi menjali službo.

Sedaj je hiša prazna.

Lastnica je Milka Petrovič.

Na trgu pred to hišo je globok vodnjak s hladno pitno vodo.  Izkopali so ga leta 1878., torej je letos ravno 100 let. Prostor zanj je izbral dekan Tavčar, ki je tudi posodil denar, kolikor ga je zmanjkalo. Tam nekje je stal tudi sramotilni steber, na katerega so privezovali obsojence še pred 300 leti.

 

 

st.št. 30                Gašpere – Potočnik                 n.št. 10

V tej hiši se je rodil 20. sept. 1776. Matevž Ravnikar, poznejši tržaško škof. Ta hiša je že tedaj imela št. 30, kar je dokaz, da so predvojne številke še prvotne številke, ki so jih hiše dobile leta 1771.

 

         Martin Ravnikar,   1789. Škofov nečak.

1.ž.    Marija Alauf,         1778.

2.ž.    Helena Lajovic,     1801.

 

sin     Martin Ravnikar,   1819.

ž.       Jera Urbanija,        1819. z Gore.  6. otr.

 

sin     Jakob Ravnikar,    1811, duhovnik v Istri.

sin     Jernej,                   1856. učitelj.

 

sin     Anton Ravnikar,    1854. umrl v Ameriki.

ž.       Helena Grilc,         1858. prišla od Mačka.

 

hči     Frančiška Ravnikar, 1858 ?

mož   Franc Žerko,            1881  se je priženil, ko je prišel iz Amerike.

 

hči     Pavla Žerko,         1913. Ob napadu na Vače jo je bomba raznesla tako, da niso našli drugega kot šop las in čevelj s kosom noge.

mož   Franc Obreza        1907, Vrbkov iz Kanderš.

 

sin     Miro,                    1935, stanuje v hiši.

sin     Jaka,                     1938. poročen v Litiji.

 

Hišo je kupil Andrej Potočnik ml., od njega pa jo je dobila njegova mati

         Potočnik Pavla, ki sedaj v njej stanuje.

 

V prvi knjigi o Vačah sem napisal, da se je tudi skladatelj Anton Lajevec rodil v tej hiši, pa se ni. Jaz sem vzel to za dejstvo, ker je bila njegova spominska plošča na tej hiši vzidana. Na podlagi statusa in krstne knjige pa sem ugotovil, da se je rodil pri Gorenjcu, kjer sedaj stanuje Ciril Mrva.  2 st.

 

st.št.  31               Osole – Jakobč – Gasilni dom           n.št. 11

Prva dva stanovalca, ki jih status omenja, sta bila:

         Lovrenc Gostinčar,         1797.

ž.       Marija Kladva

in ko sta se preselila v hišo št. 2 k Marinčiču, sta s seboj nesla tudi hišni priimek Osole.

 

         Jože Krulc,           1795.

ž.       Helena Mali, 1790.

 

         Janez Hribar,         1850. Podbukovje

ž.       Marija Kuzman      1852. Šemnik.  4 otr.

Leta 1888 so se izselili na Bavarsko.

Hišo je sedaj kupil

         Jože Zarnik,          1836.

1.ž.    Frančiška Bistan,            1847.

2.ž.    Frančiška. Vertačnik       1842.

 

sin     Anton          1875, se je poročil s Jožefo Peruzzi,   1862.

 

sin Avguštin pa z Ano Humer, 1879.

Bila sta polbrata. Avguštin je spodnji del hiše predelal v hlev. Ko so 1928 odšli v Ameriko, je kupil hlev skupaj z Jeklinovo hišo

         Anton Rogelj, in predno je odšel v Trstenik je prodal hišo župniku Porenta, ki jo je spet predelal v stanovanjsko hišo.

Leta 1939 pa jo je prodal gasilcem, ki so spodnji del  preuredili v shrambo za orodje in pa skromno gledališko dvorano.

V letih 1935 – 1937 je bila tu orožniška postaja. Poleg tega je tu stanovalo več strank. Sedaj stanuje zgoraj

         Anica Rogelj.

Po razdejanju šole se je pouk vršil v posameznih vaseh po privatnih hišah.

Po končani vojni pa so v ta namen adaptirali gasilski dom in zgoraj napravili dve učilnici.

Tedaj so učili:

         Koleša Mirko, iz Bizovika,  1948 – 1552.

         Ida Pavliha, 1946.

         Janko Bajde,  1949 – 1952. Utonil je v Verneku.

         Pavla Senica,  1952 – 1954.

 

         Slavko Šteblaj,  1954 – 195.. Upravitelj šole.

         Majda Grošelj,  1954 – 195.. por. Šteblaj iz Doba

         Danica Turk,  1954 . 195.. iz Blok.

         Cveta Godec,  1954.  por. Klinc.

         Zadnji štirje so 11. nov. 1955.  začeli poučevati v novi šoli, in prav zadnja, Cveta Klinc še vedno poučuje,     

 

1        st.

 

st.št. 32                Jeklin, Gostilna nasproti cerkve          n.št. 29

 

         Matevž Dobravec           -1832

ž.       Marija Tompek               1775 – 1826   5 otr.

 

sin     Jurij Dobravec                1797 – 1862

ž.       Marija Žerovc                 1802 – 1878   7 otr.

 

         Jože Zarnik                     1836 – 1897 Markov

1.ž.    Franč. Bistan                  1867 –

2.ž.    Franč. Vertačnik             1842 – 1918

 

sin     Avgust Zarnik                 1879 – 1909  začel z gostilno

ž.       Ana Humer                     1879  -  iz Radeč         4. otr.

Ana Humer je šla za poroka in izgubila Jeklinovo hišo.

L. 1924 je hišo kupil skupaj s hlevom in se priselil s svete Gore organist

         Anton Rogelj,                 1881

ž.       Jožefa Mrva                   1883  5 otr.

hči     Ana Rogelj

Leta 1932 je prodal hišo s hlevom hranilnici in odšel v Trstenik nad Kranjem.

Do vojne leta 1941 je bila v hiši občina.

L.  1945 pa je bila hiša podržavljena in leta 1947 dvignjena za eno nadstropje.

Od 1955 je bil tu Krajevni urad, potem pa gostilna in sicer so jo imeli, Pok, Rudar, Bogataj in sedaj Češarek D.

 

v 2. nadstropju stanujeta

         Valentinčič Ivana            1913

         Regina Koren                 1914

 

         Andrej Češarek               1948

         Darinka Češarek

         Suzana                           1972

                   5 st.

 

 

st.št. 33                Beneficiat – Janez – Zadruga              n.št. 28

Beneficiat je pravzaprav oseba, pa jaz sem pustil besedo kot je v statusu. Zakaj beneficiat? Urbar iz l. 1691 piše, da je na Vačah stala mala hiša »turnič« imenovana, v kateri je stanoval cerkovnik in pozneje duhovniki. Ko je cesar Jožef II.  ukinil poleg mnogih samostanov tudi več beneficijev, se je morda to zgodili tudi s tem beneficijem, ime pa je ostalo, hiša je prišla v privatne roke.

 

         Jože Klinc             1788 – 1855   2 otr., 1 trž.

ž.       Marija Dobravec   1865  doma pri Gorenjcu.

 

sin     Jože Klinc             1824  masicus

ž.       Marija Grilc           1834 – 1871

Na podbojih vrat je letnica 1841 in pa J.G. kar pomeni, da je to leto popravil hišo.

 

         Janez Grilc            1880 – 1907

m.      Alojz Žerjav          1871 -  orožnik iz Kranjske gore, ki je po požaru hišo dvignil za eno nadstropje.

 

         Župnik Rihar je 1928 l. kupil od Žerjava hišo za hranilnico in po zakupni pogodbi št. 49 z dne 11.12.1933 je dobila župna cerkev služnostno pravico do stanovanja za organista v 1. nadstropju.

Ker je bilo župnišče razbito, je nekaj časa po vojni stanoval v tej hiši tudi ž. Porenta.  Leta 1956 pa je on to pravico prodal za 400 000 in to je bila osnova za novo župnišče.

V hiši stanuje

         Ana Lacrin.     1 st.

 

st.št. 35                Bušelj – Jurjevec             n.št. 18

 

         Luka Golobar,                1781 – 1819.

ž.       Urša                               1771 – 1846

 

         Martin Laufer,                1795 – 1867.

ž.       Marija Vertačnik,            1796 – 1845.  4 otr.

 

sin     Andrej Laufer,                1820.

ž.       Marija Eržen,                  1829.

 

sin     Franc Laufer,                 1846. kovač

ž.       Marija Hribar,                 1845. s Klenika

 

hči     Pavla Laufer,                  1882 – 1929.

m.      Janez Jurjevec                 1885. Iz selc ž. Moravče

hči     Marija, por. Ključevšek r.1912.

 

sin     Karel Jurjevec  1913,  cerkovnik od 1975

ž.       Alojzija Škrabanja           1913, iz Hrastja  10 otr.

        

         Jože  1952 , Darinka 1954., Nuška  1956 so še doma

         Marica  1941  in Andrej   1949  sta z doma

 

sin     Janez Jurjevec,      1943.

ž.       Danica Dolinar      1949. z Briš

         Marko                  1971.

         Janko                    1974.

 

Ob požaru l. 1903 je hiša pogorela.

Leta 1970 je bila hiša razširjena in dvignjena za eno nadstropje, leta 1978. pa je dobila fasado.    10 st.

 

 

st.št. 36                Lajovic – Indof              n.št. 19

 

Iz te hiše izhaja drižina Lajovicev. Prvi status še piše Lajovic, drugi pa Lajovec.

 

         Gregor Lajovic, 1754. vdovec.

 

sin     Andrej Lajovic, 1797 – 1857.

ž.       Neža Škerbina,      - 1847  4 otr.

 

sin     Jernej Lajovic,       1818.

ž.       Franč. Prašnikar,   1827.

 

sin     Franc Lajovic,       1854. se je priženil k Gorenjcu

ž.       Marija Grilc,          1855 – njun sin Anton, skladatelj rojen tam.

 

Na podbojih hišnih vrat sta črki J in V z letnico 1890. kar pomeni, da je tedaj to hišo prezidal

         Janez Volčič,        1834 – 1892.  8 otr.

ž.       Helena Šuštar,       1843 – 1912.  iz Preske

Hišo je podedovala Cecilija Topolšek iz Rov, hči Janeza Volčič

 

         Feliks Volčič,        1878. sin Janezov

ž.       Terezija Šega,       1877. iz Hotiča.

L. 1930 so odšli na Madžarsko in hišo je kupil Jernej Končar, ki jo je naprej prodal

 

         Francu Indof,        1907.

ž.       Jančar Frančiška, 1906, iz Ljubeka.

         Franc, 1940. na Švedskem.

         Albin, 1944. na Dolenjskem,

         Celestina, 1930, por. Barlič

 

hči     C. Cveta Jančar, 1955.

mož   Zvonko Upelj, 1952.

sin     Tomaž, 1976.

 

Ta hiša je imela tudi priimek Ferdohten in Šoštar.

Med vojno so v tej hiši stanovali nemški vojaki.

Ob požaru 1903 je zgorel samo hlev, ker je bila hiša krita z opeko. 4 st.

 

 

st.št. 37                Gor. Hočevar – Juvan              n.št. 20

         Jože Juvan            1785 – 1842

ž.       Neža Bajde                     - 1848     4 otr.

 

sin     Janez Juvan          1817 –

ž.       Marija Dobravc     1821 - 

 

sin     Janez Juvan           1849 – 1919

ž.       Franč. Šmalec       1847 – 1913  iz Moravč

         Na podbojih sta njegovi začetnici in l.  1903 je hišo kupil

         Filip Juvan   1889 – iz Toplic pri Zagorju

ž.       Jesenovec Ivana  1894 iz Škofje Loke. Ta rod Filipa Juvana je čisto drugi kot Juvani, ki so doslej stanovali v tej hiši.

 

         Marija          1922 v Litiji

         Jožefa         1924  v Litiji

         Silva            1927  por. Kovač v svoji hiši.

 

Hiša je bila leta 1977 lepo obnovljena.

 

         Ivana Jesenovac  13.  jul. 1978 je umrla. Hiša je trenutno prazna.

 

 

st.št. 38                Kovač – Bolte                n.št. 38

 

         Matija Žerko                   1753 – 1840

ž.       Marija Škirajs        1778 – 1838

 

sin     Anton Žerko         1815 – 1897

ž.       Marjana Žerko       1818

hči     Jožefa poročena z učiteljem Fr. Peruzzi

 

sin     Janez Žerko          1855

ž.       Rozalija Indof       1855 – 1886  3 otr.

 

Hišo je kupil

         Jernej Mal             1847 – 1906  Pretrža

ž.       Katarina Dobravec 1854 – 1908

 

         Jernej je dal za doto hišo svoji sestri,

         Barbari Mal           1882 – 1926 Matetova

m.      Jakob Grilc           1865 – 1949  Mačkova  13 otr.

 

         Predzadnja je

hči     Antonija, ki je sedanja lastnica hiše.

 

Pred vojno je bila v hiši gostilna, in trgovina, na katero nas še sedaj spominjajo železna vrata na spodnji strani. Med vojno je hiša pogorela.    1 st.

 

 

str.60          Maček – Luka                n.št. 25

         Anton Indof          1790 –

1.ž.    Mar. Kračan  - 5 otr.

2.ž.    Mar. Kobilšek       1803 – 1847

 

sin     Jernej Indof           1824 – 1884

ž.       Jožefa Rovšek      1832

 

Hišo je od Jerneja kupil župnik Kristan za svojega nečaka.

 

         Luka Kristan         1831  iz Šmartna pri Kranju

ž.       Ludivuka  Konrad 1830        9. otrok

 

sin     Janez Kristan         1876

ž.       Neža Dolinar         1875  z Gore

 

Janez je Kupil hišo »pri Lenčki« in se preselil tja, ter začel s trgovino in gostilno. Hiša je bila med vojno popolnoma porušena      , zato se je preselil nazaj v prejšnjo hišo, ki je dobila priimek »pri Luku«.

 

sin     Justin Kristan        1915

ž.       Katarina Lipozenčič        1921 iz Subotice

         Vlado 1957

         Ivan    1958

                                     4 st.

 

st.št. 40                Korač – Konrad – Barlič          n.št. 26

 

V tej hiši je živel  kot upokojenec od 1787 – 1804  Primož Brinovec, bivši župnik na Vačah. Pred tem je bil na Sveti Gori 34 let.

 

         Jože Korač,          1780

ž.       Neža Petruher,      1784 – 1835   6 otr.

 

V statusu je vsa družina prečrtana, ker so hišo prodali in se preselili. Sem pa se je preselil Anton Indof z družino, ker je svojo hišo pri mačku prodal župniku Kristanu.

 

         Anton Indof,         1790 – 1891, star  101 leto.

1.ž.    Marija Kračan,      5 otr,

2.ž.    Marija Kobilšek     1803 – 1865          6 otr.

 

sin     Jernej Indof,          1824.

1.ž.    Jožefa Rovšek,     1822.           2 otr.

2.ž.    Marija Železnik,     1819.

 

Sin Franc se je oženil na »osebenkovanje« to pomeni, da je bil gostač.

Hišo je kupil čevljar

         Matevž Konrad, 1854 – 1893, od tod hišni priimek Konrad.

ž.       Cecilija Kolbe,      1859 – 1926, Farbarjeva.

2.m.   Anton Barlič,        1854 – 1923. iz Peč, ki je po požaru 1903. hišo popravil in jo postavil tako, da stoji vzporedno s cesto. Na podbojih sta njegovi začetni črki A.B. in letnica.

 

sin     Anton Barlič,        1928 – 1978.

ž.       Ana Sotlar,           1901 – 1964.

 

sin     Anton Barlič,        1928 – 1978.

ž.       Celestina Jančar,   1930.

hči     Draga,                  1953.

vnukinja Nevenka,           1973.

 

Tu stanuje tudi Prelovšek Jože.

V tej hiši je bila tudi gostilna.

Med nemško okupacijo je bil v tej hiši otroški vrtec.    3  st.

 

 

 

st.št. 41                Mate – Vrhovec             n.št. 27

 

Ta hiša je z Valvazorjeve slike Vač zelo dobro razvidna.

 

         Jernej Dobravec,   1775.

ž.       Marija Jurič,          1784. 8 otr., 2 trž.

 

sin     Miha Dobravec,    1818

ž.       Marija Prašnikar,   1819. s Klenika 8 otr.

Leta 1861 je hiša pogorela in še isto leto jo je Miha Dobravec popravil, kar je razvidno iz letnice in začetnih črk na podbojih.

 

hči     Katarina Dobravec, 1854.

mož   Jernej Mal,            1847. iz Pretrža.

 

hči     Marija Mal,           1885.           13 otr.

mož   Franc Vrhovec,     mesar iz Gradca.

 

sin     Anton Vrhovec,    1925.

ž.       Nada Pečar,          1926. iz Ržiš.

 

         Elizabeta,     1950 – por. Indof

         Marija,         1952. por. na Vrhpolju.

         Anton.         1958.

         Nada,          1959.

         Andrej,        1967.

Na zadnji strani hiše je gotsko okno, iz česar sledi, da je hiša stara c. 500 let.  Brez dvoma je poleg Matijevčeve in Matetove še kaka druga hiša toliko stara,  pa se ne da ugotoviti, ker so stara okna zazidali ali pa nadomestili z novimi.    5 st.

 

 

st. št. 43               Zajc – Podbevšek                    n.št. 41

 

Hiša je leta 1903. pogorela. Tedaj je bila popravljena, temeljito obnovljena pa je bila šele po drugi svetovni vojni.

 

         Luka Jurjevec,       1853.

ž.       Ana Juvan,            1783 – 1846.         6 otr.

 

         Janez Podbevšek, 1846.

ž.       Neža Prestor,        1851 – 1913. z Gore  5 otr.

 

Sin     Janez Podbevšek, 1890 – 1972. V prvi svetovni vojni je prišel kot ujetnik celo do Vladivostoka v Sibiriji. Po drugi vojni pa je bil tri leta župan.

ž.       Julijana Podbevšek,1896. Trelkova.

 

         Janez,          1922 – 1952. se je smrtno ponesrečil.

         Albin,          1923. v Ljubljani

         Jožefa,        1926. poroč. v Ljubljani

         Stane,          1928. doma

         Franc,         1930.  v Ljubljani

         Franč.         1932                  

                                        2 st.

 

 

st. št. 45               Bastel – Vibral – Dolinar                    n.št. 9

 

         Boštjan Rozman    1760 – 1839

ž.       Marija Klinc                    - 1832

 

         Franc Vibral          1746

ž.       Marija

 

Posestica te hiše je bila Helena Rovšek, 1815.

Doma je bila pri Lovraču, v Rovih, kjer je bil tedaj hišni in rodbinski priimek Rovšek.

 

         Jakob Juvančič      1866 krojač

ž.       Franč. Ravnikar    1854  Gašparetova   3 otr.

 

Verjetno so bili zgoraj navedeni le najemniki, ker je imel vsak drug priimek.

 

Hišo je sedaj kupil Rihard Mihelčič. trgovec v Zagorju, ki jo je potem prodal

 

         Francu Dolinar      1905 Moravče

ž.       Marija Bolskar       1907 Dol

 

hči     Pavla                    1934  por. Špes       1 st.

 

 

st.št. 48                Korač – Borko               n.št. 1

 

Ta hiša je imela dvesto let, najbrž pa še več, isti hišni in rodbinski priimek.

 

         Jože Korač.          1780 – 1855, vdovec.

 

         Ignac Korač,         1806 – 1850. sin?

         Marija Žerko,        1805.

         Terezija Terpin,     1843. tržačanka, pohčerjenka.

 

         Anton Korač,        1804 – 1862.         Ignacev brat?

ž.       Marija Petruher,     1807.  9 otr.,  1 tržačan.

sin     Gašper,       1844.

hči     Helena,        1836

 

         Gašper Korač,      1844

ž.Marija Gostinčar,         1850. iz Hotiča

 

         Helena Korač,       1836 – 1890.

mož   Andrej Kres,         1834 – 1890. iz Gor. Loga.

 

         Jože Korač,          1858 – 1891. nezak. sin Helene.

ž.       Amalija Juvan,       1862 – 1920. iz Strmce.

 

sin     Jože Korač,          1886 – 1944. sestra Marija.

         Rozalija Korač?     - 1903. »Špajka« imenovana.

 

Ta dva sta bila zadnja prebivalca Koračeve rodovine. Lastnica hiše pa je bila Terezija Terpin, pohčerjenka Ignaca Korač, roj. 1843.

Ta je dala hišo Janezu Kristanu, z obveznostjo, da zanjo skrbi do smrti, pa je umrla že čez 14 dni. Kristan je poleg hiše napravil žago. Po njem je podedoval hišo Franc, ki jo je 1963. prodal

         Slavki Borko iz Ljubljane, ki je hišo popolnoma prenovila.

 

         Pri Koraču se sedaj začne štetje hiš, kje pa se bo zaključilo??

         Hiša služi kot vikend.

 

st. št. 49               Maček – Pestotnik                   n.št. 2

 

         Prva, ki jo status navaja je

         Urša Šergan          - 1840

 

         Martin Hudel,        1787 – 1838.

žena ni navedena.

 

sin     Anton Hudel,        1816.          

ž.       Ana Brate,            1813 – 1887, 3 otr., 1 trž.  umrla kot beračica in vsi si odšli z Vač.

 

         Matevž Grilc,        1822

ž.       Terezija Podbevšek, 1832,  poroka v Kolovratu

hči     Helena poročena pri Gašperetu.

 

sin     Matevž Grilc         1855. kovač

ž.       Frančiška Renko   1865.  Osredki   10 0trok

 

hči     Amalija poroč. pri osoletu

hči     Terezija živi na Dunaju

         Jožefa s sinom Ivanom

 

hči     Uršula Grilc          1899 – 1873.

m.      Feliks Jurjevec                - 1899.

 

Hišo je podedoval po svoji materi Jožefi Ivan Grilc, ki pa jo je kmalu prodal Angeli Pestotnik, hčerki Rudolfa Hočevar iz Ržiš.

Nazadnje je v njen stanovala

         Roza Dremelj.

Trenutno je hiša prazna.

 

 

                   Hiše, ki so nastale po l. 1860

 

st. št. 50               Peruzzi – Brvar – Ilaš               n.št. 17

 

Iz napisa je razvidno, da je to hišo zidal l. 1888.

 

         Franc Peruzzi        1824 – 1899 učitelj iz Brezovice

 

On je bil tisti, ki je na Vačah začel in potem veliko sodeloval pri ikopavanjeu keltskih grobov.

 

hči     Jožefa Peruzzi       1862.

m.      Anton Zarnik         1865,  ki je hišo prodal.

 

         Martunu Brvar, 1880 – 1961  mizar iz Št. Gotarda

1.ž.    Jožefa Kolenc       1891 – Zapece

2.ž.    Marija Polonč, sedaj na Jesenicah.

 

Desno stran hiše je podedoval sin Alfonz Brvar, levo polovico hiše pa je kupil

         Franc Ilaš             1904

ž.       Antonija Kocjančič         1926.           iz Cerknice.

 

Na levi strani spodaj je bila včasih trgovina. Od Franca Ilaš je l. 1978 kupil levo polovico hiše Črnologar.

         Ilaš je kupil hišo št. 34 in se tja preselil.

Hiša je trenutno prazna.

 

st.št. 51                Jurče – Ilaš           n.št. 14

 

         Gašper Korač,      1844, doma pri Matevžku

ž.       Marija Gostinčar   1850, iz Hotiča

 

hči     Helena Korač,       1836 – 1890.

m.      Andrej Kres,         1834 – 1900, iz Zg. Loga

 

         Jože Korač,          1858 – 1891, nezak. sin Helene

ž.       Amalija Juvan,       1862 – 1900, iz Zg. Loga

 

         JOŽE Korač,        1858 – 1891, nezak. sin Helene

ž.       Amalija Juvan,       1862 – 1920, iz Strmce.

 

Hišo sta prodala Jožefi Kolbe, od nje pa jo je kupil:

 

         Janez Ilaš, 1853., ki je prišel iz Bučke. Imel je pošto že na Savi, na Vačah pa pri Tompeku.

 

1.ž.    Karlina Kolbe 1862,  Farbarjeva.

2.ž.    Marija Prašnikar, 1892 s Koenika.

         Ta je bila 39 let mlajša od moža.

 

Hišo je kupil Edvard Strmljan, ki je po 20 letih hišo prodal Stanetu Vidmarju, ki si je poleg stare postavil novo hišo.

 

Od Vidmarja pa je kupil staro hišo

 

         Gvido Učakar,

ž.       Hema Rogelj.

 

Hiša služi kot vikend.

 

 

st.št.  52               Osole – Pestotnik           n.št. 15

 

Kot je razvidno s podbojev, je hišo postavil Jakob Dobracec l. 1869.

 

         Jakob Dobravec,   1813 – 1899.

1.ž.    Urša Gostinčar,     1819 – 1881.  Jakobčeva.

2.ž.    Frančiška Zupančič,       1859 – 1929, ki je bila kar 46 let mlajša od moža. Jakob je posvojil Amalijo Grilc, kateri je zapustil tudi hišo.

        

         Anton Bistan, 1890 – 1970.

1.ž.    Marija Trlc, umrla v Ameriki.

2.ž.    Amalija Grilc, 1893 – 1970. ( Mačkova). Z njo se je Bistan poročil, ko je prišel iz Amerike.

         Njegova hči Meri iz 1. zakona je poročena na Koroškem.

Po njegovi smrti je hišo dobil Janez Grilc, ki jo je leta 1978. prodal Tilki Pestotnik.

 

Svoj čas je tukaj stanovala babica Čelešnik Frančiška.

V začetku je vila v tej hiši tudi gostilna.

 

Na desni strani tik ob hiši je bil javen vodnjak, ki je dajal Vačanom vodo, dokler ni bilo vodnjaka na trgu in vodovoda.

 

Hiša je trenutno še prazna.

 

 

s. št. 54                Klobučar – Jurjevec                 n. št. 39

 

Hiše ni v starem statusu, torej leta 1860 še ni obstojala. V drugem statusu pa nima še hišnega priimka. Tu je bil preje hlev.

 

Skoro sigurno je hišo zidal, ker je tudi prvi stanovalec

                   Anton Kobiljšek    1847. iz Muzge, klobučar

1.ž.             Marija Podbevšek           1882. Zajčeva. 6 otr.

2.ž.             Frančiška Strmljan          1878, z Mačkovca. Izselili so se v Ameriko.

 

Hišo   je l. 1909. Kupil

                   Filip Jurjevec,        1873, krojač iz Dola pri Hrastniku.

ž.                Ivana Strmljan       1870. iz Peč

 

sin               Feliks Jurjevec      1899.

ž.                Uršula Grilc          1899.

 

Feliks je šel v Ameriko in po povratku je leta 1927 kupil Matevžkovo in Midelkovo hišo, se tja preselil. Hišo pri klobučarju pa je dal v najem.

Sedaj stanuje v njej

                   Tilka Pestotnik               1923.  1st.

 

 

st. št. 55               Rebršek – Klinc             n.št.   22

 

To je zadnja hiša iz prejšnjega stoletja.

 

                   Janez Klinc           1828 doma št. 11

ž.                Neža Volčič          1832            7 otr.

 

sin               Franc Klinc           1863. čevljar

ž.                Marija Brvar          1869. Ples    14 otr.

 

                   Franč. por.  Konrad        1846.

                   Angela por. Pintarič        1897. umrla v Franciji 1978

                   Marija por. Bizjak           1902.

                   Roza por. Marinčič         1911.

 

                   Maks Klinc 1909 –

ž.                Mar. Indof   1911.

 

sin               Milan,          1936. str.

                   Marija,         1939.           por. Trtnik

                   Danila,         1945.           por. Prestor

 

sin               Jože Klinc,  1934.

ž.                Irena Cesar,          1940. z Gore

                   Sonja                    1970.

                   Alenka                  1975.

 

Ko je Franc zidal hišo, in vprašal kakšen naj da priimek, so mu rekli »pri Rebršku« ker si v rebri in pri tem je ostalo.  4 st.

 

 

 

HIŠE, KI SO BILE ZIDANE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI.

Med prvo in drugo svetovno vojno ni bila zidana niti ena hiša.

 

b.št.

                   Alojz Vozelj          1936  iz Šenika

ž.                Angela Skobe       1941 iz Ržiš

                   Alojz                    1961

Vselili so se l.  1975.         3. stanovalci

 

b.št.

 

                   Alojz Urbanija       1945  iz Potoka

ž.                Jožefa Skubic       1952 iz Litije

 

                   Andrej                  1972.

                   Mojca                   1976.

 

Vselili so se l.        1977       4. stanovalci

 

št.56

                   Pavelj Hiršelj         1942 Konjščica

1.ž.             Ivica Benedik        1948 Št. Jernej

                   Andreja

                   Primož        1973

2.ž.             Helena Grad          1951 Ljubljana – Polje

                   Petra           1976

Vselili so se l.  1975.     5 st.

 

b.št.

                   Alojz Potočnik      1938. Vače

ž.                Vera Pestar           1951. Kranj

                   Anka                    1972.

                   Peter                    1976.

Vselili so se l.  1977.   4 st.

 

b.št.

                   Vinko Tič             1949.

                   Biserka Sakač       1956. Sv. Martin na Muri

                   -      -˝-                 1973.

 

Vselili so se l. 1978    3 st.

 

št. 59

                   Marjan Kotar,        1945  Čatež

ž.                Marija Peterka       1949  Cvetež

                   Marinka                1966

                   Marko                  1977

Vselili so se l. 1974.     4 st

 

b.št.

                   Franc Mohar         1930, Hudi vrh pri Rakeku

ž.                Antonija Varl         1936, Sp. Konavlje pri Idriji

                   Bojan                    1959

                   Darja                    1962

                   Julija                     1965

Vselili so se l. 1977.    5 st.

 

b.št.

                   Jernej Bizjak         

ž.                Marija Klinc          1902

                   Branko                 1927

                   Justin                    1932

                   Jernej

Vselili so se l.  1951   2 st.

 

b.št.

                   Janez Magdič        1926. Murska Sobota

ž.                Ladislava Tomelj   1925. Izlake

                   Mirko                    1962. Vače

 

                   Majda Ribič          1948 hči Ladislave

mož            Ivan Ribič             1934  Potok

                   Suzana                  1970.

                   Majda                   1973.       6. st. (glej št. 53).

 

št.58

                   Alojz Indof           1943

ž.                Elizabeta Vrhovec 1950

                   Alojz                    1968

                   Simona                 1970

Vselili so se l. 1975.   4 st.

 

b.št.

                   Milan Klinc           1936

ž.                Štefka  Moha        1936  Tolsti vrh

                   Anton                   1951

                   Mirjam                  1963

                   Vesna                   1967

                   Suzana                  1967

                   Milan                    1970

                   Peter                     1972

                   Primož                  1973

                   Aleksandra            1974

                   Neža                     1976

Vselili so se l.  1973    11 st.

 

b.št.

                   Metod Mrva          1935.

ž.                Marija Juvan          1938. Klenik

                   Mojca

                   Nanda

                   Metod

Vselili so se 1978.l.  6 st

 

 

št. 21

 

                   Albin Vrhovec      1910

ž.                Štefka Močnik      1926

                   Albin                    1953

                   Štefka                   1956. por. Cirar

                   Silva                     1962.

                   Stanislav Cirar       1952. Cirkuše

                   Marija                   1975.

Vselili so se 1960. l.   7 st.

 

b.št.

                   Albin Vrtačnik       1942. Slivna

ž.                Veronika Garantini 1949.

                   Albin                    1967

                   Marjan                  1968

                   Marija Garantini,    1919

Vselili so se l. 1969.  5 st.

 

 

št. 16

                   Draga Pirc,           1910. ž. Krško

sin               Albin Kristan,        1940.

ž.                Marija Benedik,     1942. Raka.

                   Marko                  1964 – 1972

                   Robert                  1967

                   Borut                    1978

                   Renata                  1978 – dvojčka

Vselili so se leta 1969.

Hišo je postavil Kristan Albin sam s pomočjo sina Albina. Stavba je večinoma popolnoma nova, le manjši del je adaptacija bivšega hleva.  6 st.

 

                   Gasilski dom

 

Prvi gasilski dom, če ga smemo tako imenovati, je bila lesena baraka, je stala na mestu, kjer je sedaj tiskarna. Ni znano, kdo je dal pobudo za ustanovitev gasilskega društva, le to je znano, da je bil prvi predsednik Jakob Grilc.

Leta 1939. je gasilsko društvo kupilo od župnika Porenta hišo št. 31 (Jeklinovo »štalo«), ki je služila kot gasilni dom vse do postavitve sedanjega novega gasilnega doma. Zemljišče za stavbo je prodala društvu Grilc Antonija.

Največ zaslug pri gradnji novega doma ima Ivan Grm, ki je tudi vodil vsa gradbena dela.

Slovesna otvoritev je bila 1976 in 4.7.1978. je društvo slovesno proslavilo svojo  petinsedemdeset letnico.

Tik ob cesti, pri poti, ki vodi v šolo je vodnjak, ki ga je izkopal Jakob Grilc s svojima sinovoma.

 

                   Šolsko poslopje             št. 24

 

Od prvega početka pa do leta 1943 se je vršil šolski pouk v stari šoli poleg kaplanije.

Po končani vojni do leta 1955. se je vršil pouk v gasilnem domu, dokler ni bilo postavljeno novo šolska poslopje. Slovesna otvoritev je bila 6. novembra 1955.

V gradnji je tudi igrišče, v načrtu pa je še dvorana in telovadnica.

 

                   Šolski stanovanji            št. 24a

 

                   Zvonko Kolenc      Celje

ž.                Anka Bezjak           iz Maribora

                   Mojca                   1975.

                   Špela                    1978.    4 st.

 

 

                   Marjan Rogelj       Vače

ž.                Ljudmila Lekan

                   Gorazd                 1972.

                   Peter                     1974.

 

 

b.št.

                   Pavel Bijec           1936  Vel. Gaber

ž.                Tončka Kukovica  1932

                   Mateja                  1970

                   Nadja

Vselili so se l. 1962.  4 st.

 

 

b.št.

                   Anton Kovač        1923

ž.                Silva Juvan            1927 z Vač

Vselila sta se l. 1977.      2 st.

 

 

b.št

 

                   Vidmar Stane,       1931.

ž.                Zupančič Julija,     1933. iz Dešna

                   Stanislav,              1957.

                   Zupančič Frančiška, iz Dešna.     4.st.

 

 

                   Hiše v gradnji        :

1.     Zupančič Viktor, 1933. iz Bukovice.

Hiša je skoro gotova in stoji med pokopališčem in Klenikom.

 

2.     Žargi Franc, 1940. iz ž. Dob.

Judež Pavla, 1949.

Nahajata se v Nemčiji. Hiša je skoro gotova in stoji v novem delu Vač.

 

3.     Cerar Rafko, 1946. iz ž. Moravče.

Indof Malči, 1947.

Tudi ta hiša je skoro gotova in stoji v novem delu Vač, druga nad cesto.

 

4.     Jurjevec Jože, 1952. Obod hiše stoji poleg hiše Franca Moharja.

 

5. Škrabanja Janez, 1953.

Jurjevec Majda, 1957. Obod stoji pod Žargijevo hišo.

 

5.     Upelj Zvonko, 1952.

Jančar Cveta, 1954. Obod njune hiše se nahaja malo pod Magdičem.

 

Če bodo Vače tako napredovale, kot so zadnjih 10 let, bodo v prihodnjih desetih letih »Nove Vače« po številu hiš enake starim Vačam.

 

 

 

              Epilog

 

Dobro se zavedam, da je v tem delu marsikaj pomanjkljivega in morda napačnega. Ker pa je v tem delu toliko dela in toliko podatkov, si upam reči, da to visoko odtehta kar je pomanjkljivega in je torej vredno, da sem se lotil tega dela. Marsikatero stran sem po trikrat, štirikrat prepisal, ker sem vsak čas odkril kaj novega in je bilo treba to ali ono popraviti ali dodati.

Tako delo pravzaprav nikoli ni končano, ker se še vedno da izpopolnjevati.

Letnic smrti pri mnogih nisem navedel, ker jih ni v statusu, iskati jih bi bilo pa skoro nemogoče, ker do leta 1940 nimam nobene mrliške knjige, te so namreč vse v državnem ali škofijskem arhivu.

To delo naj bi služilo kot nekaka osnova za nadaljno izpopolnjevanje. Bralcem knjige in poznavalcem Vač se priporočam za vse eventuelne nove podatke in jih ob enem prosim, da me opozorijo na pomanjkljivosti in napake v tej knjigi. Tako bi nastala polagoma precej točna monografija Vač.

Proxy by Datajoy
Udaljenost gradova