SPLETNE STRANI:
Moj hobi – zbiranje sličic -
Kraljestvo živali
Občan -
Januar 2007
TRETJI
STOLETNIK (Valentin Benedik)
Kateri kraj na
svetu se lahko ponaša s knjigo, v kateri je opisana zgodovina kraja.
Predstavljene pa so tudi vse znamenitosti (do leta 1972)? Kateri kraj na
svetu ima knjigo, v kateri so opisane hiše in njih prebivalci skozi vso
zgodovino ( do leta1979)?
Ker je vprašanje
tako zelo » težko«, sem se odločil, da vam zaupam odgovor.
To je najstarejši
trg v Zasavju in gotovo najznamenitejši kraj v naši občini ter med
najznamenitejšimi v Sloveniji in na svetu - Vače.
Kdo je tisti, ki
je napisal ti dve knjigi, da se lahko Vačani s tem ponašamo?
To je bil naš
cenjeni župnik gospod Valentin Benedik, ki mu bo letos minilo 100
let od njegovega rojstva in smo ob tej priložnosti odkrito hvaležni, da je nam
in naši zgodovini posvetil skoraj 30 let svojega življenja. Rad nas je imel! In
mi ga imamo še vedno radi. Zato ima v naših srcih, na pokopališču in v našem
muzeju na Vačah, v Domu GEOSS, posebno mesto, kjer se lahko vsak prepriča
o njegovi veliki ljubezni, znanju in vztrajnosti.
Rojen je bil na Šmarjetni gori pri Kranju, 13.2.1907, očetu Francu,
(ki je umrl, ko je bilo Valentinu 8 let) in materi Mariji. Imel je dva
brata: starejšega Franca in mlajšega Janka. Sestra Roza pa mu je pomagala pri
službovanju na Vačah do svoje smrti 1964. V njegovi mladosti zgrajena domača
hiša še stoji prav blizu Prešernovega gaja.
Osnovno šolo in
gimnazijo je obiskoval v Kranju. Po končani teološki fakulteti v Ljubljani je
imel novo mašo 13.7. 1930 v Kranju. Služboval je v Radovljici, na Bledu, v
Zagorju ob Savi in v Lokah pri Zagorju. Med vojno je bil izgnan na Hrvaško in
je tam opravljal službo božjo. Po vojni pa se je vrnil v Loke in služboval še v
Kolovratu. Leta 1956 je prišel na Vače, kjer je ostal do svoje smrti
(Ljubljana, 10.10.1989). Tu je organiziral obnovitvena dela (elektrika, nove orglje, bakrena streha na zvoniku, novo župnišče, učilnica
za verouk, obnavljal podružnične cerkve, ....). Krajani so ga povsod, kjer je
služboval, imeli radi. V Lokah in v Kolovratu je celo režiral ljudske igre.
Zelo rad je potoval in obiskal je 328 cerkva po vsem svetu. Povsod je
opravil mašno daritev.
Njegovo
najpomembnejše delo pa sta knjigi:
»Vače« - 1972 – v
kateri je opisal zgodovino župnije in trga Vače in
»Hiše na Vačah in njih
prebivalci« - 1979 – od nastanka Vač do konca leta 1978.
Gospod
Benedik je bil velik dobrotnik. Med II. svetovno vojno je pomagal sirotam iz
Bosne in jim priskrbel nove starše med svojimi farani na Hrvaškem. Po vojni pa
je dve siroti, bratca in sestrico, ( Bjelajac
Dragomir in Ivanka) pripeljal celo s seboj, skrbel za njiju in zdaj živita v
Sloveniji, kjer sta si ustvarila lastni družini ter sta neizmerno hvaležna
svojemu rešitelju.
Svoji nečakinji
Nuški (hčeri sestre Roze, ki mu je gospodinila,)
je bil več kot oče. Nikoli ji ni pozabil prinesti skromnega darilca, ne glede
na to, kje je bil. Pozornosti in zaupanja njegova Nuška ne bo nikoli pozabila.
Posebno ne prstančka, ki si ga je močno želela. Še bi lahko
našteval.
Moji ženi Anki pa
je bilo najbolj všeč to, da ni nikoli niti namignil na to, da bi se morala
udeleževati krščanskih obredov, čeprav smo se veliko družili. Človeku ni
vsiljeval svojega prepričanja. Zanj je sprava veljala že mnogo mnogo prej.
Članek mojega prijatelja
Jožeta Peterke v DRUŽINI 12.-15. marec 2007