|
SPLETNE STRANI: |
Več o cerkvi na Vačah in
drugih podružničnih cerkvah piše Benedik Valentin, nekdanji župnik na Vačah |
Božji grob (1864)
1. Ta čudovita umetnina je iz debelega kartona in lesa postavljena kulisa, v kateri so luknje. V luknjah so stekleni, barvni, brušeni kristali, ki skupaj - in iz ozadja osvetljeni - sestavljajo mozaik. Ta mozaik pride do izraza le v primeru, če je iz ozadja enakomerno osvetljen in če je v prostoru tema. Kulise so črne barve, da se kristali lepše svetijo. Mozaik predstavlja velik križ, na katerem je obešen prt, ki je najbolj umetniško oblikovan detajl v celotnem mozaiku. Kristali, ki sestavljajo prt, so zloženi tako, kot da bi bil prt naguban. Vsi ostali deli steklenega mozaika so zgolj ornament – okrasek - in tvorijo vaze, rožice, različne vzorce in rozete, žarke, križ in napise. V sredini pod križem leži v grobu kip, ki predstavlja Jezusa, ko je bil snet s križa in položen v grob. Na njem so vidne rane, ki so posledice križanja in bičanja. Žarki iz telesa so belo-rumeni kristali. Grob obdaja okvir z okraski – to so rože.
Na vsaki strani groba stoji rimski vojak s čelado, perjanico in helebardo (dva vojaka). Eden od vojakov je mozaik, ki ga sestavljajo bolj rdeči in rjavi stekleni kristali, drugi pa ima veliko modrih kristalov.
2. Božji grob je darilo neke češke firme. ( Sklepajo, da so Vače dobile ta grob zaradi zelo znanega in priljubljenega škofa Matevža Ravnikarja, ki je bil takrat že mrtev.)
Grob je bil postavljen leta 1864. Ko pa je bila leta 1865 postavljena druga zakristija, so grob prestavili v ta temen prostor. Sprva so kristale osvetljevali z oljenkami in to samo v času Velike noči. V takem prostoru je bilo zelo zakajeno in v njem se ni bilo možno dolgo zadrževati. Kristali so bili kmalu umazani od dima in jih je bilo potrebno kar naprej čistiti. Na oljenke je bilo potrebno paziti, da se papirnata kulisa ni vnela. Zato so imeli posebne stražarje. Kljub pazljivosti je enkrat prišlo do požara. Na srečo so ogenj še pravočasno pogasili, božji grob pa obnovili. Obnovila ga je ista češka firma. Takšne okrase so takrat imele številne evropske cerkve, vendar pa jih je zaradi tega veliko zgorelo. Kristali so se pogubili in podobnih dragocenosti je dandanes še zelo malo.
Enega od grobov, v velikosti ¾ m2 , hranijo na Ohridu (Makedonija), en je v Kölnu (Nemčija) in morda še kakšen kje. Eden je celo v Ljubljani (Črnuče). Ta, v Črnučah, je novejšega datuma in obrazi vojakov so narisani na steklo. Postavijo ga pred Veliko nočjo, a ker je preveč na svetlobi, ni tako izrazit; tudi okraskov ima manj in manjši je. Podoben, vendar bolje ohranjen je božji grob iz vasi Ponikve (Sv. Marija – blizu Mosta na Soči ali Bače pri Modreju). Cerkev je obnavljal arhitekt Jože Plečnik.
Na Hrvaškem imajo božji grob v bližini Kumrovca – čisto blizu meje v kraju Klanjec. Poslali so mi zelo lepo fotografijo.
3. Zaradi vestnih in pazljivih mežnarjev (cerkovnikov) se je ta grob na Vačah ohranil in ga občudujejo vsi tuji in domači turisti. Za grob je odgovorna družina Jurjevec (kjer stanuje mežnar), ki vas lahko popelje v cerkev in dobro pozna vse znamenitosti.
Tako pa so vidni kristali z zadnje strani, ko so povezani z žico v kartonu z luknjami.