SPLETNE STRANI:

Držinsko gledališče Kolenc

 

 Vače

 

Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

 

Občan

NOVICE IZ OBČINE LITIJA

Januar 2008, št.1, leto 10

 

 SLOVENCI SMO KONJENIŠKI NAROD

 

Spet je leto več od tistega sv. Antona, ko je bila v januarju izkopana situla z Vač.  Zato spet tema o starejši železni dobi (obdobje situl) ali Halštatu. To je obdobje med 8. in 4. stoletjem pred Kristusom. Tako se imenuje po pomembnem najdišču v kraju  Hallstatt ob čudovitem jezeru sredi strmih gora v Avstriji, kjer so takrat kopali kameno sol v rudnikih. Ker sol vpija vlago, so se ohranila trupla, oblačila, orodje itd. Celo muzej je sredi slikovitega mesteca.  Vačani smo pred leti že obiskali ta kraj, ki je cvetel takrat, ko so cvetele Vače, da bi tako bolj poznali lastno zgodovino.

Nekateri še vedno trmasto trdijo, da so konji prišli k nam s Kelti. Kelti so prodrli v naš prostor v 3. stoletju pred Kristusom – torej mnogo pozneje.  Prejšnji prebivalci pa smo počasi prevzeli navade Keltov in opustili torevtiko. To je način iztolčevanja in vrezovanja v pločevino, kot je to danes še vedno popularno v Bosni in sploh na vzhodu. V halštatskem obdobju pa smo na ta način okraševali situle, pasne spone, oklepe, čelade, … Na situlah so poleg okraskov pogosto upodobljeni ljudje, rastline in razne živali (ptiči, mačke, psi, jeleni, levi ...). Med živalmi je KONJ navadno upodobljen na zgornjem najvišjem pasu, skupaj s knezi, in ne med živalmi, ki so navadno čisto spodaj. Konj je torej veljal za plemiča med živalmi. Nosil je tovore (sl. 1 – situla Kandija - NM), vlekel vozove  (sl.2 – situla Vače), nosil plemiča z baretko (sl. 3 – situla Vače) ali bojevnika (sl. 4 – pasna spona Vače). Tudi pokopan je bil pogosto skupaj z gospodarjem v najimenitnejšem grobu sredi gomile. Okoli pa so bili ostali manj bogati grobovi.

Še dandanes je konjenik s situle zaščitni znak naših osebnih dokumentov (sl.5). Je ni strani v potnem listu ali osebni izkaznici, na kateri ne bi bil upodobljen. Zato je tudi na spomeniku Rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo na GEOSS-u.

Ko so nas pred kratkim obiskali vodilni delavci iz Združenja rejcev Lipicanca Slovenije, je njihova tajnica Darja, vzkliknila, ko je zagledala  situlo: »Pa saj to so sami Lipicanci: poudarjen zadnji del, drža repa, dolgo telo, kriv nos in plemenito zavit vrat!« 

Konjenic in ljubiteljev konj je vse več in naši predzgodovinski geni so prišli na svoj račun.

Če se sprehodiš proti Kleniku, proti povečani kopiji situle z Vač,  se ti lahko pripeti, da srečaš halštatskega konjenika, ki kar brez sedla dirja na divjem Mišku (sl.6).

                                                                      Noro! -  Naš Norček!