SPLETNE STRANI: Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali |
Januar 2008, št.1, leto 10 |
SLOVENCI SMO KONJENIŠKI NAROD
Spet je leto več od tistega
sv. Antona, ko je bila v januarju izkopana situla z Vač. Zato spet tema o starejši železni dobi
(obdobje situl) ali Halštatu. To je obdobje med
Nekateri še vedno trmasto
trdijo, da so konji prišli k nam s Kelti. Kelti so prodrli v naš prostor v 3.
stoletju pred Kristusom – torej mnogo pozneje.
Prejšnji prebivalci pa smo počasi prevzeli navade Keltov in opustili torevtiko. To je način iztolčevanja
in vrezovanja v pločevino, kot je to danes še vedno popularno v Bosni in sploh
na vzhodu. V halštatskem obdobju pa smo na ta način okraševali situle, pasne
spone, oklepe, čelade, … Na situlah so poleg okraskov pogosto upodobljeni
ljudje, rastline in razne živali (ptiči, mačke, psi, jeleni, levi ...). Med
živalmi je KONJ navadno upodobljen na zgornjem najvišjem pasu, skupaj s knezi,
in ne med živalmi, ki so navadno čisto spodaj. Konj je torej veljal za plemiča
med živalmi. Nosil je tovore (sl. 1 – situla Kandija
- NM), vlekel vozove (sl.2 – situla Vače), nosil plemiča z baretko (sl. 3 –
situla Vače) ali bojevnika (sl. 4 – pasna spona Vače). Tudi pokopan je bil
pogosto skupaj z gospodarjem v najimenitnejšem grobu sredi gomile. Okoli pa so
bili ostali manj bogati grobovi.
Še dandanes je konjenik s
situle zaščitni znak naših osebnih dokumentov (sl.5).
Je ni strani v potnem listu ali osebni izkaznici, na kateri ne bi bil upodobljen.
Zato je tudi na spomeniku Rodoljubu
osamosvojitvene vojne za Slovenijo na GEOSS-u.
Ko so nas pred kratkim
obiskali vodilni delavci iz Združenja rejcev Lipicanca Slovenije, je njihova
tajnica Darja, vzkliknila, ko je zagledala
situlo: »Pa saj to so sami Lipicanci: poudarjen zadnji del, drža repa,
dolgo telo, kriv nos in plemenito zavit vrat!«
Konjenic in ljubiteljev konj
je vse več in naši predzgodovinski geni so prišli na svoj račun.
Če se sprehodiš proti
Kleniku, proti povečani kopiji situle z Vač,
se ti lahko pripeti, da srečaš halštatskega konjenika, ki kar brez sedla
dirja na divjem Mišku (sl.6).
Noro! - Naš Norček!