Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali
Objavljeno v Občanu – NOVICE IZ OBČINE
NORČKOV OČKA
Na gruntu v Zapecah (Potok 4) ni bilo kruha za vse. Zato je ded Pavel
rudaril v Loreni ( Lorraine), kjer se je poročil s
Frančiško in še preden sta se vrnila domov, sta že imela hčer Pavlo in mlajšega
Franca. Franc Kolenc se je rodil v obmejnem mestu L`Hôpital,
18.10.1925. Komaj 9 mesecev je bil star, ko so se zaradi smrti dedovega brata,
ki je bil gospodar na kmetiji, morali vrniti, da je Pavel prevzel posestvo.
Potem so se tu rodili še Tone, Barbka in Lojze.
Osnovno šolo je France obiskoval na Vačah. V Zapecah
pa je imel čebelnjak takratni svetogorski župnik
Ignac Žgajnar. Od njega je France dobil prvi panj čebel. Mali fantič se je
navdušil nad čebelami in to navdušenje je raslo do konca življenja.
V drugi vojni je moral
služiti nemški vojski. Na ruski fronti je imel srečo, ker je izgubil oko in
ranjence so odpeljali na zdravljenje, ostali vojaki so pa zmrznili. Potem je
odšel domov na dopust in uspelo mu je pobegniti v Kamniško zasavski odred.
Dobil je partizansko ime Ludvik. Po veliki in grozni hajki, so ga ujeli beli in
pri njih je dočakal svobodo. Poročil se je z Ropəsnkovo
Fanči iz Leš in družina se je razširila še z
Zvonimirjem in Vido. V Celju smo zgradili hišo in kar pomnim, so nas spremljale
čebele, ki sem se jih zelo bal in nerad sem hodil z očkom, a ubogati sem moral,
če ne, sem lahko dobil tudi zaušnico.
V službi je bil na občini v
Celju in pošiljal je fante v vojsko. Mene je poslal v Pirot. Prepričan sem, da
je bila ljubezen do čebel prva. Bil je funkcionar v čebelarskih društvih in hodili smo na
čebelarske izlete in na veselice.
Umrl je v Celju in letos, 19.
avgusta je minilo 5 let od njegove smrti.
1977 je organiziral in vodil
prvo srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev in učencev osnovnih šol
Slovenije, ki so se prostovoljno udejstvovali v čebelarskih krožkih kot izvenšolskih dejavnostih in razstavo za vzpodbujanje
ohranitve biološkega ravnovesja v naravi - na Osnovni šoli Franja Vrunča
Hudinja v Celju. Pri vsem tem so
sodelovali še: Zveza čebelarskih društev Slovenije, Medex
in Čebelarska družina Vojnik.
Letos maja je na Kmetijski
šoli Grm v Novem mestu potekalo 31. Državno tekmovanje mladih čebelarjev in
sodelovalo je 270 učencev. Kako je sploh mogoče, da je vsakoletno državno tekmovanje
mladih čebelarjev kar 14 let starejše od države same? Poznamo krivca – Zapečar!
Leta 1978 pa je izšel PRIROČNIK ZA ČEBELARJE ZAČETNIKE,
s podobno vsebino, ki sta ga napisala
Martin Mencej in Franc Kolenc. Knjiga je leta 1989 zaradi potreb doživela že
tretjo izdajo, založila pa jo je Zveza čebelarskih društev Slovenije.
Na Osnovni šoli na Hudinji in
v Frankolovem je bil dolgoletni mentor čebelarskih krožkov.
Več let je bil tajnik
Čebelarskega društva Vojnik.
Predaval je čebelarjem po
celi Sloveniji.
Leta 1982 je v Slovenskem
čebelarju objavljal Čebelarjeva opravila po mesecih, v tem časopisu pa je
objavljal tudi druge članke.
Bil je član Upravnega odbora
Zveze čebelarskih društev Slovenije.
Albert Einstein je že leta
1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje,
bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja,
ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …
Želiš postati odrešenik
človeštva? Nič lažjega! Čebelari in boj se raznih strupov! Ni druge!
Očka sem imel rad in to sem
mu večkrat pokazal in povedal, ko je bil še živ! Objemi sočloveka in
povej mu, da ga imaš rad! Vemo! Najmanj 12x na dan in ne pozabimo nase!
Moj in Tvoj Norček