Družinsko gledališče Kolenc

 Vače

Moj hobi – zbiranje sličic - Kraljestvo živali

Objavljeno v Občanu – NOVICE IZ OBČINE LITIJA Junij 2010

V senci pri kamniti mizi zbor sedi gospode VAŠKE,

kjer Titkov Silvo spet gostuje sosede in potomce svoje (sl.1)

Včasih se je reklo »Pri Lojzetu«. Zdaj se pa je, zaradi slavnega deda Tita Strmljana – starinokopa in župana, ki je našel znamenitega halštatskega bojevnika, hišni priimek spremenil. Zdaj se reče »Pri Titk«. Tam je kraška planota Mačkovec, severno od Vač, z veliko vrtačo in še 70 metrov višjo nadmorsko višino.

Včasih so naše hribčke krasili gradovi in dvorci. Zdaj ni več sledu o gradu Grm na Klancu; tudi ne o gradu Mačkovec (stene gradu so služile kot gradbeni material za gradnjo cerkve, 1844); vidne so še razvaline gradu Ljubek ali Lèbèk (tudi od tam so kamen vozili za gradnjo šole); dvorec v Boltiji pa je spremenjen v stanovanjsko hišo s pomolnim stolpičem.

1. Iz gradu Mačkovec se je ohranila kamnita miza, ki ima na vsakem vogalu po eno številko (sl.2), ki skupaj sestavljajo letnico 1304. Miza je bila postavljena na meji in je bila simbol dobrih sosedskih odnosov (sl. 3). Danes še vedno stoji na meji ob poti in na sliki 1 je razvidno, da se njena funkcija še ni spremenila. Miza stoji v vrtni uti in vabi popotnika v svojo senco.

Vasica Mačkovec je morda 500 m oddaljena od Vač, vendar imajo hiše - vaške hišne številke (npr. Klopčič Silvo, Vače 52, 1252 VAČE, tel: 01 8976 022 – če boste hoteli vedeti še več).

2. Grad Ljubek ali Lèbèk je narisal in opisal že Valvasor (1679). Še več izvemo iz knjige Helene Hauptman o gradovih in graščinah v občini Litija. Poleg ruševin se je ohranila še kamnita miza, ki jo hranijo »Pri Škrabanja« v Lebeku sl.4. ( Potok pri Vačah 12)

3. Rekli bi kamnita mizica sl.5. Narejena je iz »peškega marmorja« (več v knjigi: dr. Anton Ramovš, PEŠKI APNENEC Z VZHODNEGA DELA MORAVŠKE DOLINE - 2003). Iz tega čudovitega črnega okrasnega kamna z belimi žilami je narejen vaški vodnjak, vsi portali, stebri in drugi kamniti okraski v cerkvi sv. Andreja, kamnita streha obzidja in piramide na vaškem pokopališču, sl.6, celo desna piramida pri prehodu Ljubelj, nosilci mostu Pogonik in predor Poganek so zgrajeni iz »peškega marmorja«. Žal pa ta kamen z leti na svetlobi obledi in je potreben posebne nege, da ohranimo njegovo črno barvo.

Mizica je na dvorišču Kotrove kmetije. (Lovše, Slivna 11)

4. Na »Škundrovi« domačiji (kjer lahko občudujemo igro narave pomešano s Tonetovo domišlijo in pridnostjo – Škundrov vrt, sl.7) pa so naredili kamnito mizo iz najpomembnejšega slovenskega kamna - pohorskega granodiorita na mlinskih kamnih, sl. 8. Prejšnja kamnita miza – naravna apnenčasta plošča iz Zapodja, ni vzdržala ostre klime in je razpadla (Vrtačnik, Slivna 13).

Pa sedimo v tej poletni vročini v senco pri kamniti mizi in pokažimo drug drugemu najpomembnejše na svetu, da se IMAMO RADI! Zvonček Norček

Uporabljena strokovna literatura: France Prešeren, Turjaška Rozamunda